Pri svojem delu je pionir neodvisne filmske produkcije Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma. Foto: FSF
Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov: lucidna bralka dramske literature

Nagrade Prešernovega sklada pa bodo prejeli pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Neverjeten smisel za detajl in celoto

Letošnja velika Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali in ima neverjeten smisel za detajl in celoto. "Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja," med drugim piše v utemeljitvi. Zelo dejavna je tudi kot scenografka in velja za vrhunsko ambasadorko slovenskega gledališča v tujini.

Letošnja velika Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. Foto: SOJ RTV SLO

Njegova odlika je igrano dokumentarna forma
Prešernovo nagrado za življenjsko delo letos

Prešernov nagrajenec Filip Robar Dorin: samosvoj mojster slovenskega filma

prejme tudi režiser in scenarist, pisatelj in pedagog Filip Robar Dorin. "Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča," piše v utemeljitvi. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo

neumišljenega in umišljenega filma, ki želi "izvleči resnico". Pri svojem delu je pionir neodvisne filmske produkcije Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.

Jure Jakob prejme nagrado Prešernovega sklada za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura), zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v preteklih treh letih, skladatelj Tomaž Svete za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona.
Tako imenovane male Prešernove nagrade prejmejo še igralka Maruša Majer za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih, ustvarjalec

animiranih filmov Dušan Kastelic za kratki film Celica ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti za dosežke zadnjih treh let.

Nagrajence so danes v ljubljanskem Kinodvoru razglasili predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer in njegovi člani. Razglasitev vsakič premaknejo v drugo kulturno institucijo, povezano z enim izmed glavnih nagrajencev ‒ letos je zaradi Robarja Dorina potekala v kinematografu.

Möderndorfer je pred razglasitvijo razložil, da sta se letos štirim komisijam, ki odločajo o nagradah, pridružili dve novi. Ti so vključili, da bi se predlogi razširili na zvrsti avdiovizualnega, oblikovanja in arhitekture.

Letošnjo proslavo pa je predstavil njen avtor Martin Srebotnjak, ki slavnostni dogodek pripravlja z Metodom Pevcem. Letos bo imela podelitev avdiovizualen poudarek, je napovedal in dodal, da bodo proslavo popeljali med ljudi, na ulice.

Navzoče je na začetku pozdravil minister za kulturo Dejan Prešiček. Povedal je, da je kultura v Sloveniji na zavidljivi ravni, a se kot minister zaveda, da razmere za ustvarjalce niso na ravni, kar želi v tem mandatu izboljšati. Po njegovem mnenju je imela slovenska kultura do devetdesetih let državotvorni pomen, nato pa doživela prelom. Zdaj se začenja znova iskati v hitro spreminjajoči se družbi, ki hiti.

Najvišja priznanja Republike Slovenije

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.

Nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalci prejmejo za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Zadnjih nekaj let so prejemnike Prešernovih nagrad razglasili na podelitvi, ki je praviloma 7. februarja, dan pred državnim kulturnim praznikom, posvečenim pesniku Francetu Prešernu, po katerem so nagrade poimenovane. Od leta 2017 nagrajence naznanjajo v januarju.