Unesco je bil ustanovljen leta 1945. Foto: EPA
Unesco je bil ustanovljen leta 1945. Foto: EPA

Prav tako umetniki v nasprotju z novinarji "nimajo pojma" glede organizacij, na katere se lahko obrnejo, ko so ogrožene njihove pravice, so zapisali v poročilu, ki navaja tudi, da je bilo leta 2021 po vsem svetu 1200 napadov na umetnike z 39 smrtnimi žrtvami. "Te številke so otipljiv znak želje po utišanju in nadzoru umetnikov – iz istih razlogov, kot so tarče novinarji. Zdaj je čas, da se lotimo te teme z enako odločnostjo, kot jo je mednarodna skupnost izkazala za zaščito novinarjev," je v predgovoru poročila zapisala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

Nadlegovanje, nasilje, grožnje in sodni pregon
Grožnje, obravnavane v študiji, vključujejo nadlegovanje in nasilje, sodni pregon na podlagi obtožb, kot sta obrekovanje in bogokletje, ali pa sodni pregon na podlagi nejasnih zakonov, ki namigujejo na terorizem, nacionalno varnost, javni red, sovražni govor, javno moralo ali tradicionalne vrednote. Naraščanje števila groženj in napadov na umetnike in delavce v kulturi "vodijo v samocenzuro in zavirajo demokratično razpravo ter dostop do umetniškega dela," navaja poročilo.

Kot še piše v poročilu, so umetniki tako kot novinarji pogosto med prvimi, ki se spopadajo s kršitvami pravice do svobode izražanja v izrednih razmerah, kot je bila, denimo, pandemija. A umetniki v nasprotju z novinarji "v mednarodnem pravu ne veljajo za prednostno skupino, njihova vloga v družbi je manj priznana in podpora, do katere lahko dostopajo, je bolj omejena".

Študija je preučila delo skupin, kot je finska mreža Perpetuum Mobile/Artists at Risk, ki identificira umetnike, deležne preganjanja, in jim omogoča varno pot do naselitve v drugih državah, ter Avant-Garde lawyers, mreža pravnikov, specializiranih za svobodo govora in z umetnostjo povezano pravo, ki delajo pro bono in pomagajo umetnikom.

Shod v New Yorku v podporo pisatelju Salmanu Rushdieju, potem ko ga je avgusta lani na javnem dogodku napadel 24-letni moški. Foto: EPA
Shod v New Yorku v podporo pisatelju Salmanu Rushdieju, potem ko ga je avgusta lani na javnem dogodku napadel 24-letni moški. Foto: EPA

Za večje sodelovanje organizacij za zaščito
Študija je pokazala tudi, da so novinarji bolj seznanjeni z organizacijami in mehanizmi, na katere se lahko obrnejo oziroma jih uporabijo, če so njihove pravice ogrožene, medtem ko umetniki "večinoma nimajo pojma". Unesco zato poziva k večjemu sodelovanju med organizacijami, ki ščitijo novinarje in umetnike.

Unesco sicer podpira umetnike v Afganistanu in Ukrajini, a "lahko bi šli še dlje," je še zapisala Azoulay. V zadnjih desetih letih je ta organizacija Združenih narodov (ZN) za izobraževanje, znanost in kulturo spremljala in obsodila umore novinarjev ter pomagala razviti nacionalne standarde za zaščito novinarjev v skladu z Akcijskim načrtom ZN-ja o varnosti novinarjev in vprašanju nekaznovanosti. "Takšne normativne in operativne ukrepe bi lahko uporabili tudi za umetnike," je še zapisala generalna direktorica Unesca.