Razlog za javno tribuno, ki so jo sklicali na Društvu slovenskih pisateljev skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, so našli v javnem pismu, v katerem je odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus opozorila na predvideno zmanjševanje sredstev za program. Foto: BoBo
Razlog za javno tribuno, ki so jo sklicali na Društvu slovenskih pisateljev skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, so našli v javnem pismu, v katerem je odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus opozorila na predvideno zmanjševanje sredstev za program. Foto: BoBo

V prostorih Društva slovenskih pisateljev pa so organizirali tudi javno tribuno. To je Društvo slovenskih pisateljev sklicalo skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, da bi tako izrazili podporo tretjemu radijskemu programu Ars ob napovedovanem zmanjševanju sredstev. Sodelujoči na tribuni so med drugim poudarili, da bi se politika reševanja težav RTV Slovenija kot nacionalne hiše lahko lotevala drugače.

Tribuno so sklicali, potem ko je odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus opozorila na posledice predvidenega zmanjševanja sredstev za program. To napoveduje predlagani programsko-produkcijski načrt za leto 2024, ki bo v četrtek obravnavan na seji sveta RTV SLO.

Javno tribuno so organizirali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska matica in Društvo slovenskih skladateljev. Foto: BoBo
Javno tribuno so organizirali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska matica in Društvo slovenskih skladateljev. Foto: BoBo

S tem bi se odrekli edinemu mediju, ki omogoča prerez kulturno-duhovnega trenutka Slovenije.
Če bi se to zgodilo, bi se program v letu 2024 znašel pred najnižjimi variabilnimi sredstvi, ki so po uredničinih besedah ključni za njihovo delovanje. S tem bi morali za 40 odstotkov zmanjšati različne segmente svoje produkcije – od radijskih iger, literarnega programa, glasbenih snemanj do kritike. Predstavniki vseh treh organizacij, Dušan Merc, Aleš Gabrič in Dušan Bavdek, so se strinjali, da bi to predstavljalo nepopravljivo škodo slovenski kulturi in njenim ustvarjalcem. Prav tako bi predstavljalo škodo RTV hiši, ki si jo, kot je dejal Merc, "politika prisvaja kot jedilni pribor". Bavdek je izrazil prepričanje, da razen RTV Slovenija potem nihče ne bi snemal in arhiviral slovenske glasbe. Gabrič pa je dejal, da bi se s tem odrekli še edinemu mediju, ki omogoča "prerez kulturno-duhovnega trenutka Slovenije", k čemur stremijo veliki narodi.

Večja vloga pri razvoju slovenskega jezika od samih jezikoslovcev
V podporo obstoju programa brez zmanjševanja njegovega delovanja so se na tribuni oglasili predstavniki različnih ustanov. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU Kozma Ahačič meni, da imata progam Ars in celotna RTV, na kateri obstaja tudi izobraževalno središče, morda celo večjo vlogo pri razvoju slovenskega jezika od samih jezikoslovcev. Zato bi pričakoval, da bi se začrtala smer njunega delovanja, ki bi lahko izhajala iz omenjenega.
Med rešitvami, ki bi pripomogle k finančnemu položaju RTV Slovenija, kjer je največ stroškov povezanih z redno zaposlenimi, sta predstavnika slovenskega PEN-a Tanja Tuma in Tone Peršak omenila dvig RTV-prispevka, ki se ni spremenil od leta 2005.

"Če želimo ostati relevantni, so potrebne spremembe"
Kot je pojasnil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, so vsa leta pozivali k sistemski ureditvi zavoda ob zavedanju, da bo nekoč prišel trenutek, ko se bodo začele zmanjševati programske vsebine. "Medijsko okolje narekuje spremembe, če želimo ostati relevantni," je dejal.
Nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa je ocenil, da na silo reševati finance RTV Slovenija ni dobra smer, ampak bi bilo treba pristopati pragmatično, morda položaj, potem ko je vlada zagotovila dodatna sredstva, reševati tudi z začasnimi posojili. Potrebovali pa bi tudi razpravo o poslanstvu RTV kot delu nacionalne kulturne politike. Ingrid Kovač Brus je sicer napovedala, da se bodo tega dotaknili tudi na programu.

Na javni tribuni so spregovorili Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica Radia ARS, Dušan Bavdek z Društva slovenskih skladateljev in Aleš Gabrič s Slovenske matice. Foto: BoBo
Na javni tribuni so spregovorili Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica Radia ARS, Dušan Bavdek z Društva slovenskih skladateljev in Aleš Gabrič s Slovenske matice. Foto: BoBo

Po javnem pismu, ki so ga naslovili tako na vodstvo RTV kot na ministrstvo za kulturo, pristojni parlamentarni odbor in nacionalni svet za kulturo, je predsednica zadnjega Uršula Cetinski zapisala, da sta kultura in izobraževanje v materinščini pomembna civilizacijska dosežka in bistven del naše identitete. V nasprotju z drugimi dobrinami ju ni mogoče "uvoziti", vsem drugim vsebinam pa se že posvečajo mnogi drugi mediji.

Sorodna novica Program Ars opozarja na posledice napovedanega "največjega finančnega reza v zgodovini"

V izjavi za javnost so podporo Arsu izrazili v Društvi slovenskih režiserjev in režiserk, na AGRFT-ju ter v Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Prvi so med drugim zapisali, da je stvar preprosta: "RTV-prispevek je brez dvoma edina stvar v tej državi, ki se v dvanajstih letih ni podražila niti za cent. Ni težko uganiti, zakaj: ker o vrednosti nacionalne medijske in kulturne hiše odloča politika. Zato je bilo iz političnih ust izrečenih že toliko žaljivih pridevkov, ki z resničnostjo nimajo prav nič skupnega. Predstavljajmo si, da bi tako dvanajst let finančno davili in poniževali kak drug javni servis. Zdravstvo? Šolstvo?"

Ob tem so se vprašali, "ali je v tej državi še kak paket, v katerem za mesečno 12,75 evra dobimo toliko televizijskih in radijskih programov, izvirnih in premiernih vsebin, tako veliko glasbe, komentarjev, poglobljenih pogovorov, portretov, informativnih oddaj, koncertov, razvedrilnih oddaj, otroških programov, regionalnih in manjšinskih programov, programov, prilagojenih za gluhe, za slepe in slabovidne ... Naštevanje smo šele začeli, a je odgovor jasen: ne! Po drugi strani pa naročnikom kabelskih ponudnikov plačujemo približno 20 evrov mesečno za televizijske programe (brez RTV), pa se nikoli ne vprašamo, kaj dobimo za ta denar. Ne vprašamo se, ker tega nihče ne politizira, ker je v tem primeru v ozadju zgolj kapital, tuj seveda."

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ob to so dodali, ali so Netflix, HBO in druge spletne platforme vredne naročnine, ki je cenovno primerljiva z RTV-prispevkom, pa nekatere ne postrežejo niti s slovenskimi podnapisi, da o kakšni nacionalni ali kulturni vrednosti niti ne govorimo.

"Načrtovani rezi pomenijo omejevanje svobode izražanja"
Na Združenju dramskih umetnikov Slovenije so pismo naslovili z besedami Več umetnosti in ne manj! in izrazili ostro nasprotovanje načrtovanim rezom, ki pomenijo omejevanje svobode izražanja. Upad umetniške produkcije je politična cenzura. Je omejitev ustvarjalne svobode, ki vzpostavlja okolje strahu.

Poudarili so, da pomeni ohranjanje Programa Ars tudi ohranjanje in razvoj igralske umetnosti, pomembnega in močno razvitega segmenta kulture. Brez prisotnosti dramske in literarne umetnosti v javnem radijskem mediju, ki je in ostaja pozitivna sila, ki prispeva h kulturni, socialni in ekonomski blaginji družbe, ni zagotovila, da se tradicije, zgodbe in umetniške prakse skupnosti prenašajo na prihodnje generacije, kar prispeva k občutku kontinuitete in identitete. "Umetniški radijski program ima poleg gospodarske koristi, povezane s promoviranjem umetnikov, javnih zavodov in zaposlenih na področju kulture, nalogo spodbujanja sodelovanja in prispevanja k splošni kulturni in gospodarski vitalnosti skupnosti. Gospodarske koristi umetnosti namreč presegajo notranjo vrednost ustvarjalnega izražanja. Umetniški sektor je pomemben sestavni del raznolikega in dinamičnega gospodarstva, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, razvoju in kulturni diplomaciji," so zapisali.

Ars – dokumentarni film (film je nastal ob 60-letnici programa Ars)

In še: "Pri ohranjanju in razvoju programov, kot je Program Ars, ne gre samo za varovanje ustvarjalnih izrazov, temveč tudi za ohranjanje kulturne identitete, lastne zgodovine ter zmogljivosti navdihovanja prihodnjih prenovitev, ki nas čakajo. Med gospodarskimi ter političnimi izzivi, s katerimi se soočamo, lahko prepoznavanje in pravilno vrednotenje pomena umetnosti bistveno prispeva k splošni blaginji in odpornosti družbe. Umetnost posameznike izpostavlja različnim perspektivam in spodbuja bolj vključujočo in globalno ozaveščeno družbo. Spodbuja razumevanje in sočutje ter prispeva k bolj povezanemu svetu, zato več umetnosti in ne manj!"

"Oropana kultura je generator novih kriz"
Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pa so spomnili, da sta pri vsaki majhni ali večji družbeni turbulenci kultura in umetnost prva na udaru. Tudi pri političnih odločitvah bi človek lahko pričakoval trohico ustvarjalnosti, pišejo. In še: "Odločevalci o krčenju sredstev za program Ars (danes je ta program, jutri bo še drugi in pojutrišnjem še drugi) očitno nimajo časa za poglobljen razmislek o tem, kaj pomeni družba brez duha. Kulturni programi morda niso masovno spremljani, vendar tista "peščica", ki jih ustvarja in jih spremlja, je generator pozitivnih družbenih premikanj. Kolikokrat smo to ugotovili in potrdili. Izgovor, da je treba krčiti sredstva zaradi bolj prioritetnih panog, ki so prav tako v krizi, je napačen in škodljiv. Zakaj? Odgovor je preprost. Oropana kultura je generator novih kriz oz. razlog za vsesplošno družbeno erozijo."