Poleg vodstva OF-a so bili navzoči visoki predstavniki jugoslovanskega partizanskega gibanja, predstavniki zaveznikov in številni drugi. Po kapitulaciji Italije je namreč Bela krajina postala osvobojeno ozemlje, oz. kot je zapisal Vitomil Zupan – poskusna država med Gorjanci in reko Kolpo.

Zasedanje SNOS-a. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj
Zasedanje SNOS-a. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj

Središče za javno zgodovino je v sodelovanju s programsko skupino Slovenska zgodovina na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti UL ob obletnici pripravilo pogovor s kustosom Mestne muzejske zbirke v Črnomlju Janezom Weissom. V pogovoru, ki ga je moderiral Božidar Flajšman, sta najprej osvetlila, kako je bil Črnomelj videti med drugo svetovno vojno. Črnomelj je spadal v italijansko okupacijsko cono, bil je del ljubljanske pokrajine. Prve enote, ki so leta 1941 prišle skozi mesto, so bile nemške in so nadaljevale pot proti Hrvaški. Nekaj tednov pozneje pa so tja prišle tudi italijanske okupacijske sile, oriše razmere Weiss.

Tudi Črnomelj je bil obdan z žico
"Italijanska okupacija s Črnomljem je imela vse podobe, kot jih ima drugje – sprva je razumevajoča, dostopna, vendar je bilo ljudem takoj jasno, da imajo italijanski fašisti z zelo konkretno nalogo raznarodovanja tega prostora. Po delovanju Belokranjske čete konec leta 1941 se je začela tudi situacija spreminjati. Okupacija postaja vse bolj nasilna, začnejo se izvajati internacije, vrh pa doseže italijanska grobost leta 1942 v času roške ofenzive. Italijani tukaj doživijo tudi več udarcev – največji je bil poraz v bitki pri Kvasici in Nerajcu, kjer so imeli izjemne izgube. Zaradi tega so se tudi maščevali nad civilnim prebivalstvom,"
razloži. Mimogrede, medtem ko imamo v zavesti z bodečo žico obdano Ljubljano, pa marsikdo ne ve, da je bil tudi Črnomelj popolnoma ožičen, podobno kot Metlika, Semiš, Šentjernej in Novo mesto.

Tudi Črnomelj je bil povsem obdan z žico. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj
Tudi Črnomelj je bil povsem obdan z žico. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj

Leta 1943 je postal položaj že drugačen. "Do poletja 1943 je postalo jasno, da Italija tukaj ne bo trajen dejavnik, kar je postalo jasno tako fašistom kot kolaborantom. Septembra 1943 je Italija kapitulirala, Italijani se umaknejo in tu zazeva vakuum, kamor vstopi Osvobodilna fronta ter vzpostavi osvobojeno ozemlje med Gorjanci in Kočevskim rogom. Črnomelj naenkrat postane središče te osvobojene tvorbe. Tukaj se začnejo procesi, ki presežejo predvojni pomen tega mesta," pove Weiss.

Od 1. do 3. oktobra 1943 je namreč v Kočevju zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Izvolil je 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ Slovencev v osvobodilnem boju. Odbor je prvič zasedal 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, natančneje v takratnem Sokolskem domu (danes Kulturnem domu Črnomelj).

Ta je bil zgrajen leta 1926 in je bil središče liberalne misli v Črnomlju. Med italijansko okupacijo je bil tukaj nastavljen sedež fašistične organizacije Doppo lavoro, ki je skušala organizirati prosti čas prebivalcev. "Črnomaljci niso bili nad tem navdušeni, tako da je dvorana služila za projekcije različnih italijanskih filmov za tukajšnjo okupacijsko vojsko," pove kustos.

Dvorana sokolskega doma, 1942. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj
Dvorana sokolskega doma, 1942. Foto: Središče za javno zgodovino/Mestna Muzejska Zbirka Črnomelj

Med italijansko okupacijo so dvorano odeli v fašistično ikonografijo, ki so jo po vzpostavitvi osvobojenega ozemlja uničili, dvorano pa prenovili in jo pripravili na pomemben dogodek.
Na stolih je sedelo 85 zastopnikov, članov SNO-ja, ki so se na istem sestanku preimenovali v SNOS. Poleg njih so bili predstavniki Avnoja in dva zavezniška predstavnika.

Sorodna novica 80 let od noči, v kateri so začrtali obrise povojne države

Zasedanje SNOS-a je imelo na dnevnem redu 30 točk. Sprejeli so obsežen program, ki je zajemal tako referate oz. poročila vodstva kot vrsto sklepov, deklaracij in odlokov. Ključna je bila sprememba imena iz odbora v svet. Obenem je bil svet razširjen s sprejetjem primorskih članov. Kot pove Weiss, je sledila deklaracija o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva, ki je eden ključnih dokumentov. Razpuščena je bila Varnostnoobveščevalna služba VOS, zavzeli so se za nujnost vzpostavitev verske komisije pri SNOS-u in komisije za ugotavljanje škode, ki jo je povzročil okupator. V nedeljo, 20. februarja, pa so sprejeli vrsto aktov gospodarske narave – o zaščiti plemenske živine, semen, o zaščiti gozdov in o plačilnem bonu. V teh 30 točkah so vzpostavili okvir, ki omogoča razvoj temeljnih organov.

Med drugim so sprejeli deklaracijo o združitvi Slovencev z drugimi narodi Jugoslavije po načelih narodne enakopravnosti ... svobodno, po svoji lastni volji, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, vključno s pravico odcepitve.

Več pa si lahko ogledate v spodnjem posnetku.