EU s svojim programom Ustvarjalna Evropa spodbuja ustvarjalnost in prispeva k bogatenju evropske kulturne dediščine. EU-podpora pa ima tudi dolgoročne učinke na mednarodno prepoznavnost.

Foto: Motovila
Foto: Motovila

Na razpisih za leto 2022 EU-programa Ustvarjalna Evropa je kar 52 slovenskih organizacij prejelo podporo, ki jim bo omogočila razvoj in izvedbo vrhunskih kulturnih, filmskih in medijskih projektov. Skupno je bilo podprtih 63 projektov, v katerih sodelujejo slovenske organizacije, ki so pridobile 5,6 milijona evrov EU-podpore. Slovenske organizacije so ustvarile 294 mednarodnih kulturnih povezav s partnerji iz 36 tujih držav, pri čemer največ partnerjev prihaja iz Hrvaške (36), Italije (31) in Nemčije (20).

Z zavoda Motovila, ki izvaja naloge Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, so sporočili, da je bilo od skupno 5,6 milijona evrov 4 milijone evrov namenjenih 42 projektom v okviru sklopa kultura za 37 slovenskih organizacij, 1,1 milijona evrov za 18 medijskih projektov 11 organizacij ter pol milijona evrov za tri projekte štirih organizacij iz medsektorskega sklopa, ki spodbuja povezovanje avdiovizualnih in drugih kulturnih sektorjev ter omogoča tudi podporo za novičarske medije.

Največ sredstev za področje filma in knjige
Glede na skupno višino podpore zasedata film in knjiga najvišje mesto med posameznimi kulturno-umetniškimi področji. Sledijo arhitektura in oblikovanje ter uprizoritvene umetnosti, vključno z glasbo. Podobno kot v preteklih letih je med uspešnimi organizacijami največ zasebnih (39), od tega velika večina nevladnih organizacij (28), manjše pa je število javnih zavodov (13), ki sodelujejo v projektih s to podporo.

Večina od teh organizacij ima sedež v Ljubljani (34), kar kaže na bogato in raznoliko kulturno področje v prestolnici ter njeno vpetost v mednarodne kulturne tokove, so navedli pri Motovili. Vse več organizacij je tudi s sedežem v preostalih slovenskih statističnih regijah. Med uspešnimi organizacijami so med drugim tiste, ki imajo sedeže v Mariboru, Trbovljah, Ajdovščini, Celju, Idriji, Kopru, Kranju, Lendavi, Medvodah, Murski Soboti, Novi Gorici, Ptuju, Škofji Loki in Slovenj Gradcu. V Motovili so sicer opozorili, da se lahko podatki o številu in višini EU-podpore še spremenijo.

Foto: Motovila/Katja Goljat
Foto: Motovila/Katja Goljat

Nadnacionalni EU-program Ustvarjalna Evropa se izvaja v obdobju med letoma 2021 in 2027 ter predstavlja okvirni finančni mehanizem EU-ja za podporo evropskega kulturnega in ustvarjalnih sektorjev. Nacionalni Centri Ustvarjalna Evropa, kakršen je zavoda Motovila v Sloveniji, so vzpostavljeni v 40 evropskih državah in delujejo kot vstopna točka za vse, ki želijo sodelovati v programu.

Drznost in interesantnost za širši kulturni prostor
"Gre za zelo tekmovalen program, ki te spodbuja, da si tvoji projekti upajo in so zanimivi za širši kulturni prostor. Izziv je, da znaš zgodbe, ki sicer izhajajo iz lokalnega okolja, predstaviti kot svetovno zanimive zgodbe. Evropska podpora je tudi t. i. znak kakovosti, zaradi katerega lažje pridobimo tudi druga finančna sredstva," je glede Ustvarjalne Evrope dejal Danijel Hočevar iz zavoda Vertigo, ki sodi med uspešne producente, ki so pridobili sredstva v okviru programskega sklopa Media.

Sonja Merljak Zdovc z Zavoda Časoris. Foto: Motovila/Katja Goljat
Sonja Merljak Zdovc z Zavoda Časoris. Foto: Motovila/Katja Goljat

Zavod Časoris pa je bil, denimo, med uspešnimi organizacijami pri pridobivanju sredstev v okviru medsektorskega sklopa (področje novičarskih medijev). "Časoris kot brezplačen spletni časopis za otroke nima zagotovljenega stabilnega in sistemskega financiranja za osnovno dejavnost – to je dnevno objavljanje novic za otroke. (...) Če bo z našim projektom nekaj otrok in mladih po Evropi – pripadnikov naslednje generacije – prepoznalo pomen medijev za družbo, bomo že pomagali, da bo 'umrl' en lokalni medij manj," je poudarila Sonja Merljak Zdovc z Zavoda Časoris.