"Najraje bi kupil kaj za šolo. Če bi te poznal, bi ti poslal šopek sveže ošiljenih svinčnikov," pravi Tom Hanks v filmu Čaka te pošta, ko razmišlja o jeseni v New Yorku in o tem piše Meg Ryan. September je preprosto očarljiv mesec. Sicer oznani nepreklicni konec dolgega vročega poletja, a je tudi prvi jesenski mesec, ki v sebi nosi čisto samosvojo mehkobo. In je mesec, za katerega velja upočasniti čas. Sicer pa je jesensko septembra obarvan tudi program radijskih iger na Prvem in Arsu. Po lahkotnejšem, žanrskem avgustu, ki je mesto odstopil predvsem komediji in kriminalki, zdaj svoje mesto spet dobivajo bolj kompleksne, celo angažirane teme, ki stavijo na razmisleke poslušalcev. Štirje cikli zaokroženo raziskujejo slušne zgodbe Milčinskega, bratov Grimm, Čapka in Cankarja, v zadnjem tednu pa september prinaša tudi premiero nove slovenske igre Ujeti trenutek po predlogi Nike Švab. Skratka, september je za te stvari, kot poje slovenska skupina Melodorom v eni od svojih skladb. In za radijske igre …

Butalec kot hudomušni sinonim za Slovenca
V soboto na Prvem začenja svojo krožno slušno pot Cikel pripovednih miniatur Butalci. Fran Milčinski, rojen leta 1867 v Ložu na Notranjskem, je bil pravnik, humorist, satirik, mladinski pisatelj in dramatik. Pisati je začel še kot študent, med vojno tudi pod psevdonimom Fridolin Žolna. Ob delih, ki so se vtisnila v kolektivni spomin Slovencev, denimo Tolovaj Mataj, Ptički brez gnezda ali pa Skavt Peter, je vendarle njegova najbolj znana zbirka humoresk o Butalcih, ki so od leta 1949 izhajale posthumno v različnih tiskanih oblikah. Z njimi je namreč Slovencu nastavil jedko ogledalo, ki velja za vse čase oziroma tudi po tem, ko se je kot njihov literarni oče leta 1932 poslovil od tega sveta. Sicer pa se Slovenec rad roga Butalcu, sam pa si le redko prizna, da je Butalec pravzaprav on sam. Predvsem zato, ker mu še vedno kronično primanjkuje duhovitosti in posledično zdrave samokritičnosti.

Neobičajni mesečni cikel pripovednih iger je zasnoval režiser Klemen Markovčič, pripovedi pa so leta 2017 nastale v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot pa se za prvo iz krožnega niza spodobi, krog začenja Butale in Butalci, ki jo pripoveduje Eva Stražar.

Na fotografiji je Fran Milčinski - Ježek, ki zre z zamišljenim pogledom in si s kazalcem podpira obraz. Foto: MMC
Na fotografiji je Fran Milčinski - Ježek, ki zre z zamišljenim pogledom in si s kazalcem podpira obraz. Foto: MMC

Pravljice iz kolektivnega spomina
V septembrskih nedeljskih jutrih se bomo v terminu radijske igre za otroke družili z junaki pravljic v Ciklu radijskih iger za otroke bratov Grimm. Brata Grimm, Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859)sta bila znana nemška jezikoslovca in zbiratelja pravljic. Leta 1812 sta izdala prvo zbirko 86 pravljic, a za številne bralce preveč okrutnih. Zato sta za poznejše izdaje določene pravljice črtala, nekatere predelala, predvsem pa jih očistila pregreh. Prvi uspeh sta doživela šele z angleško ilustrirano izdajo, zato sta ilustracije uvedla tudi v naslednjo nemško. Pravljice sta prenavljala vrsto let, vse do leta 1857, ko je izšla sedma, velika izdaja. Prav na to izdajo pa se naslanja tudi naš slovenski prevod Polonce Kovač, ki je izšel leta 1993. Njune najbolj znane pravljice so Rdeča kapica, Janko in Metka, Žabji kralj, Trnuljčica, Sneguljčica in sedem palčkov in mnoge druge, ki so se vtisnile v kolektivni spomin in dobile že ponarodeli status. Tudi zato so pravljice bratov Grimm od leta 2005 na seznamu Unescove kulturne dediščine.

Rosanda Sajko je prejela nagrado zlati glas za izjemno dolgoletno delo v radijski igri. Foto: Radio Arso/Lučka Gruden
Rosanda Sajko je prejela nagrado zlati glas za izjemno dolgoletno delo v radijski igri. Foto: Radio Arso/Lučka Gruden

Krožno septembrsko pravljično popotovanje slavnih pravljičarjev začenja Mizica, pogrni se o čudežni mizici, ki se sama pogrne in napolni z vsem mogočim. Igra iz leta 1954 je ena najstarejših iz našega nacionalnega radijskega arhiva. Pravljico je za radio priredila pionirka radijske igre za otroke režiserka Rosanda Sajko in jo kot svojo prvo radijsko igro tudi zrežirala.

Blišč in beda mitov in parol
Ponedeljkova igra na Arsu Večerja s pismom se loteva sestavljanja in pošiljanja odprtih pisem, s katerimi državljani poskušajo opozoriti javnost na to, kako in kje je treba spremeniti in izboljšati naš svet. Tega "poslanstva" se lotita dva para na skupni večerji, a se Jesihovi junaki nikakor ne morejo dogovoriti o tem, kaj je treba izboljšati najprej. V takšnem dramatičnem vzdušju pa se domiselno razkrijeta predvsem ves blišč in beda mitov in parol, zasidranih v človekovi zavesti.

Igro po predlogi Milana Jesiha iz leta 1985 je zrežiral Igor Likar.

Jesih veliko piše tudi za radio. Napisal je 15 radijskih iger, med drugim Pod perutnico noči, izvedena leta 1994. Nekatere so bile objavljene tudi knjižno. Foto: BoBo
Jesih veliko piše tudi za radio. Napisal je 15 radijskih iger, med drugim Pod perutnico noči, izvedena leta 1994. Nekatere so bile objavljene tudi knjižno. Foto: BoBo

Humorna analiza družbenih razmer
Torkova igra Tretji ključ na Prvem govori o dveh tatičih, nezaposlenih moških z roba družbe, ki sta bila z vsakodnevno krajo prisiljena nadomestiti redno zaposlitev in vir dohodkov. Nekega dne pa njuno rutinsko opravilo prekine nepričakovana okoliščina, ko naletita na gospodarico hiše. V komedijo je vpletena tudi humorna analiza družbenih razmer. Ta namreč vsakodnevni kriminal na drobno odkriva kot nekakšen socialni korektiv.

Igro iz leta 1995 po predlogi Andreja Blatnika je zrežiral Igor Likar, nastopajo pa Jernej Šugman, Brane Grubar in Štefka Drolc.

Karel Čapek je bil eden najvplivnejših čeških pisateljev 20. stoletja. Znan je predvsem po tem, da je prvi uporabil besedo robot, in sicer v gledališki igri R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti), ki je bila prvič prikazana leta 1921. Foto: Wikipedia
Karel Čapek je bil eden najvplivnejših čeških pisateljev 20. stoletja. Znan je predvsem po tem, da je prvi uporabil besedo robot, in sicer v gledališki igri R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti), ki je bila prvič prikazana leta 1921. Foto: Wikipedia

Pronicljivost Karla Čapka za sredne popoldneve na Arsu
Leta 1890 rojeni češki pisatelj je na Filozofski fakulteti Karlove univerze študiral filozofijo, pa tudi estetiko, zgodovino likovne umetnosti, anglistiko, germanistiko in bohemistiko, leta 1915 pa doktoriral iz filozofije. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova pisateljska krajina je izjemno razgibana od proze in dramatike, leposlovja za otroke in sodobne znanstvene fantastike, pri kateri velja celo za njenega utemeljitelja, do potopisov in žurnalistike. Bil je tudi družbeno aktiven, zlasti po zbližanju z Masarykom. Čeprav je sprva šlo za trk dveh različnih značajev in credov, pa se zdi, da je njuno prijateljevanje vendarle imelo širšo korist za oba in družbo samo. Znano je Čapkovo delovanje v dobro človeka in človeštva. Zato njegov velik strah pred naraščajočim nacizmom konec 30. let 20. stoletja seveda ne more biti presenečenje. Od tega sveta se je poslovil leta 1938 v Pragi za posledicami pljučnice, star komaj 48 let. Zdi se, da so umi, ki vidijo daleč onkraj, vedno znova na ta planet poslani za zares kratek čas. Zato je nenehno pravi trenutek, da se od njih tudi kaj naučimo ali pa jih vsaj znova in znova prebiramo z namenom počasnega spreminjanja frekvenc. Tudi zato takšni cikli, kakršen je septembrski Cikel kratkih radijskih iger Karla Čapka na Arsu.

Krožno slušno popotovanje začenja Vedeževalka po istoimenski humoreski o prevarantski vedežni ženi. Leta 1992 jo je zrežirala Elza Rituper.

Veliko več je na svetu omejenosti kakor resnične hudobije; a je tu vendarle preveč naklonjenosti in zaupanja, ljubeznivosti in dobre volje, da bi mogli napraviti križ čez svet ljudi. Ne verjamem v popolnost današnjega niti prihodnjega človeka; svet zlepa ne bo postal raj niti z revolucijo niti ne z uničenjem človeške rase. Če pa bi mogli na kak način zbrati vse dobro, kar tiči navsezadnje v vsakem od nas grešnih bitij, verjamem, da bi se iz tega lahko konstituiral svet, ki bi bil vendarle veliko prijaznejši od dosedanjega. Najbrž boste rekli, da je to slaboumno človekoljubje; da, spadam med idiote, ki ljubijo človeka zato, ker je človek.

Karel Čapek
Jože Valentič je diplomiral leta 1985 z režijo gledališke predstave Služkinji Jeana Geneta in radijske igre Mitja, tretja verzija, ki jo je tudi sam napisal. Na radiu je nato ustvaril obširen opus, ki obsega skoraj tristo radijskih iger, številne literarne, izobraževalne oddaje in oddaje za otroke. Njegove igre so slišali tudi na festivalih v tujini. Foto: Radio ARS
Jože Valentič je diplomiral leta 1985 z režijo gledališke predstave Služkinji Jeana Geneta in radijske igre Mitja, tretja verzija, ki jo je tudi sam napisal. Na radiu je nato ustvaril obširen opus, ki obsega skoraj tristo radijskih iger, številne literarne, izobraževalne oddaje in oddaje za otroke. Njegove igre so slišali tudi na festivalih v tujini. Foto: Radio ARS

Vedno aktualna, jedka in pronicljiva misel
V četrtkovem terminu radijske igre na Arsu začenja svoj krog cikel Cankar v radijski igri. Vedno aktualna, jedka in pronicljiva misel Ivana Cankarja daleč presega njegov prostor-čas in bi prav zato skoraj vsak dan morala biti tudi sodobna sopotnica. Kritika družbe in odnosov ostaja aktualna, ker se človek bore malo nauči iz lastnih ali tujih napak, s tem pa kot posameznik premalo napreduje, da bi tudi skupnosti, torej družbi, lahko bilo zares bolje. Zato se zdi, da so prav redna prevpraševanja prava smer do ozaveščanja in postopnih sprememb.

Propadli podjetnik in parveni Ruda v slušni igri Jakob Ruda se brezsramno vzpenja na račun drugih, za kar visoko ceno plača predvsem njegova družina. Anatomiji brezkompromisnega uspeha pa kot pendant vendarle odzvanja tudi vse močnejši glas vesti.

Režiser igre iz leta 2018 in avtor radijske priredbe je Jože Valentič, v naslovni vlogi pa Milan Štefe.

Ko v Butale zaidejo Turki
V soboto na Prvem druga prigoda iz Cikla pripovednih miniatur Butalci. Tokrat Turki v Butalah.

Pripoveduje Urban Kuntarič.

V Cerknici na začetku februarja vsako leto poteka tudi pustni karneval, kjer nastopajo Butalci na raznih prireditvah – imajo butalski deželni zbor, pustovanje butalskega podmladka in butalsko premišljevanje. Foto: TV SLO, zajem zaslona
V Cerknici na začetku februarja vsako leto poteka tudi pustni karneval, kjer nastopajo Butalci na raznih prireditvah – imajo butalski deželni zbor, pustovanje butalskega podmladka in butalsko premišljevanje. Foto: TV SLO, zajem zaslona

Ko jih spretni krojaček sedem na mah
V nedeljo pa prvi septembrski teden na Prvem sklepa igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo.

Režiser igre Pogumni krojaček iz 1970 je Hinko Košak, v naslovni vlogi pa Janez Hočevar.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365.

Spored radijskih iger od 1. in 10. septembra 2023

Sobota, 2. september – Cikel kratkih pripovednih miniatur
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Fran Milčinski: Butalci 1 – Butale in Butalci (satira)

Nedelja, 3. september – Cikel radijskih iger za otroke Bratov Grimm
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Jacob in Wilhelm Grimm, Rosanda Sajko: Mizica, pogrni se (pravljica)

Ponedeljek, 4. september
Radijska igra 22.05 (Ars) – Milan Jesih: Večerja s pismom (drama)

Torek, 5. september
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Andrej Blatnik: Tretji ključ (komična kriminalka)

Sreda, 6. september – Cikel kratkih radijskih iger Karla Čapka
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Karel Čapek, Mirče Šušmel: Vedeževalka

Četrtek, 7. september – Cankar v radijski igri
Radijska igra 22.05 (Ars) – Ivan Cankar, Jože Valentič: Jakob Ruda

Sobota, 9. september – Cikel kratkih pripovednih miniatur
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Fran Milčinski: Butalci 2 – Turki v Butalah (satira)

Nedelja, 10. september – Cikel radijskih iger za otroke Bratov Grimm
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Jacob in Wilhelm Grimm, Ludwig Achtel: Pogumni krojaček (pravljica)