Nova dvorana bo namenjena predvsem umetnosti, po potrebi pa tudi drugim, kongresno-komercialnim prireditvam. Foto: Cankarjev dom/J. Marolt
Nova dvorana bo namenjena predvsem umetnosti, po potrebi pa tudi drugim, kongresno-komercialnim prireditvam. Foto: Cankarjev dom/J. Marolt

Ob odprtju so zbrane nagovorile predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za kulturo Asta Vrečko in generalna direktorica CD-ja Uršula Cetinski.

Predsednica republike je izrazila veselje, da se nova dvorana imenuje po ženski, saj je, kot je dejala, pomembno, "da Slovenija ne zanemari polovice svojega potenciala, kar predstavljamo ženske", in dodala, da jih je tudi v kulturi veliko, "ki si zaslužijo mesto, pohvalo in podporo".

Alma Karlin, sinonim za strpnost in boj proti stereotipom
Spomnila je na izredno bogato življenjsko pot Alme Karlin, svetovljanke, pisateljice, raziskovalke, svetovne popotnice, poligotke, učiteljice, ženske vzornice, teozofinje in borke za človekove pravice, prve ženske, ki je v začetku 20. stoletja sama prepotovala velik del sveta. Za tak podvig je po njenih besedah gotovo potrebovala sanje, močno voljo in predvsem pogum, tudi za to, "da se kot ženska zoperstavi mnogoterim stereotipom, ki v stotih letih žal še niso vsi izumrli".

Spomnila je, da je Alma Karlin napisala več kot 20 potopisnih knjig. Iskreno je verjela, da različnost bogati in bralca njenega književnega opusa tako po njenih besedah nagovarjajo "sočutje, empatija, iskrivost duha, sposobnost iskrenega občudovanja različnih kultur na eni in odločno preziranje totalitarnih ideologij na drugi strani". Njeni potopisi bi bili tako "zlahka priročnik za razumevanje pomembnosti spoštovanja različnosti ter sposobnosti prepoznavanja bogastva tujih kultur za priznavanje enakovrednosti vseh ljudi, za strpno sožitje," meni predsednica Pirc Musar.

Izbira materialov in elementov dvorane sledi načelom trajnosti in varovanja okolja: stenske in stropne obloge iz lesenih vlaken, talna obloga vsebuje šestdeset odstotkov reciklirane surovine, vsa svetila so v LED-tehnologiji, zvočna in multimedijska tehnična oprema je najvišjega energijskega razreda, stoli (oblikovanje PrimozjezaStudio za Donar) pa so izdelani izključno iz recikliranih materialov, ki so planet obvarovali pred 4200 odpadnimi pollitrskimi plastenkami in 126 kilogrami ogljikovega dioksida. Foto: Cankarjev dom/J. Marolt
Izbira materialov in elementov dvorane sledi načelom trajnosti in varovanja okolja: stenske in stropne obloge iz lesenih vlaken, talna obloga vsebuje šestdeset odstotkov reciklirane surovine, vsa svetila so v LED-tehnologiji, zvočna in multimedijska tehnična oprema je najvišjega energijskega razreda, stoli (oblikovanje PrimozjezaStudio za Donar) pa so izdelani izključno iz recikliranih materialov, ki so planet obvarovali pred 4200 odpadnimi pollitrskimi plastenkami in 126 kilogrami ogljikovega dioksida. Foto: Cankarjev dom/J. Marolt
Sorodna novica Po podpisu Davoškega zavezništva: kultura gradnje bo nosilec sprememb

"Vsak novi prostor za kulturo je praznik"
Ministrica za kulturo je povedala, da je dvorana Alme Karlin prva dokončana naložba ministrstva za kulturo v njenem mandatu. Izrazila je veselje tako nad poimenovanjem kot nad trajnostno vsebino dvorane ter dodala, da so se na ministrstvu zavezali, da bodo v vse svoje naložbe in projekte vpisovali načela trajnostnega razvoja in pobude Novi evropski Bauhaus.

Izrazila je tudi veselje nad današnjim praznovanjem, saj je "na področju kulture vsako odprtje novega prostora za kulturo in umetnost svojevrsten praznik", ter nad vsem, kar bo sledilo – tako sodelovanje z ustvarjalci kot drugimi kulturnimi ustanovami.

Dogodek ob odprtju se je nadaljeval z odlomkom iz monodrame Alma avtorice Uršule Cetinski, ki je nastala leta 1995 po romanu Alme Karlin Samotno potovanje. Tokratno bralno uprizoritev je režiral Matjaž Berger, ob glasbeni spremljavi Nagise Moritoki Škof jo je interpretirala dramska igralka Jana Zupančič.

Alma Karlin se uvršča v sam vrh svetovnih popotnikov: po svetu je sama neprekinjeno potovalal osem let in se pri tem preživljala z lastnim delom. Objavila je 24 knjig in več kot štirideset proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov ter risb. Pisala je večinoma v nemščini, za angleško govoreča področja pa včasih tudi v angleškem jeziku. Foto: BoBo
Alma Karlin se uvršča v sam vrh svetovnih popotnikov: po svetu je sama neprekinjeno potovalal osem let in se pri tem preživljala z lastnim delom. Objavila je 24 knjig in več kot štirideset proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov ter risb. Pisala je večinoma v nemščini, za angleško govoreča področja pa včasih tudi v angleškem jeziku. Foto: BoBo

Koncept, ki je nadomestil idejo sejne sobe
Po besedah generalne direktorice CD-ja je bila na mestu sedanje dvorane izvorno terasa, ki je bila leta 2008 zaprta z okni. Prejšnje vodstvo je želelo tu urediti sejne sobe, ko pa je pred osmimi leti prevzela vodenja CD-ja, so se odločili, da zgradijo dvorano, namenjeno umetnosti. Skoraj sedem let so porabili za pridobivanje sredstev oz. "navduševanje odločevalcev, da jim pomagajo pri projektu", saj CD sam ne more ustvariti dovolj lastnih sredstev za pokritje celotnih stroškov. "Pred letom dni je bil tukaj prazen prostor, brez napeljav, gretja in vsega, kar je potrebno za ton, video, luč, tako da pravzaprav ne moremo govoriti o prenovi, ampak kar o novogradnji," je poudarila.

Prostor za manjše gledališke prireditve pa tudi simpozije in literarna srečanja
Na vprašanje, ali je v CD-ju še kak podoben prostor, ki bi ga lahko spremenili v dvorano, je pojasnila, da v tem trenutku podobnih prostorov ni, "a nikoli se ne ve", saj je CD zapleten objekt s površino 36.000 kvadratnih metrov. Pojasnila je, da sicer prostorom, ki niso namenjeni obiskovalcem, velikokrat poiščejo drugo namembnost, saj jim močno primanjkuje določenih prostorov, denimo skladišč. "Vendar menim, da bi zelo težko našli prostor še za osmi oder, v dvorani Alme Karlin je namreč sedmi oder CD," je pojasnila.

Nova dvorana bo namenjena predvsem umetnosti, po potrebi pa tudi drugim, kongresno-komercialnim prireditvam. Po besedah Uršule Cetinski že zdaj prireditelji različnih simpozijev in strokovnih srečanj izkazujejo interes, da bi prireditve pripravili v novi dvorani. Po mnenju generalne direktorice CD-ja je sicer dvorana primerna predvsem za manjše gledališke dogodke, manjše koncerte in literarna srečanja. Za plesne prireditve denimo ni primerna, saj je oder premajhen in dvorana prenizka. Med prvimi dogodki v novi dvorani je napovedala zvočno instalacijo festivala Sonica.

Cankarjev dom dvorane poimenuje po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana), pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana) in igralki Duši Počkaj. Tej tradiciji so dodali tudi Dvorano Alme Karlin. Foto: Arhiv RTV SLO
Cankarjev dom dvorane poimenuje po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana), pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana) in igralki Duši Počkaj. Tej tradiciji so dodali tudi Dvorano Alme Karlin. Foto: Arhiv RTV SLO

Prehod na trajnostno gradnjo
Gradnja dvorane, brez opreme, je stala 530.000 evrov brez DDV-ja. Kot je poudarila Uršula Cetinski, je dvorana Alme Karlin prva dvorana v zgodovini CD-ja, ki je bila zgrajena "z mislijo na naš planet". V celoti jo je načrtoval arhitekt Petar Vidanoski, ki je pri izbiri materialov in elementov dvorane sledil načelom trajnosti in varovanja okolja; stoli so, denimo, narejeni iz recikliranih odpadnih plastenk.

Majhna agora nad mestom
V CD so o novi dvorani zapisali, da v arhitekturnem razmisleku sledi izvornim idejam arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki izhajajo iz antične preteklosti mesta Ljubljana in se z modernističnimi težnjami o demokratičnem javnem prostoru vračajo v tradicijo antike; ob vstopu v prostor se izriše moderna reinterpretacija agore, javnega prostora. Okrogel oder ponuja pristno izkušnjo antičnega gledališča. Vrtljiv paravan, ki zaokroža oder, omogoča manjši uprizoritveni prostor ali odprtost proti vsej dolžini prostora. Oblika sledi izvorni ideji Ravnikarja, ki je nad četrtim nadstropjem stavbe Cankarjevega doma zasnoval krožno apsido.