Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Komisija je letos izbirala med 175 nominiranimi posameznicami in kolektivi, za katere je zapisala, da si prepoznanje njihovega prispevka k vidnosti in ustvarjanju boljših življenjskih pogojev zaslužijo prav vse. Nagradili pa so jih lahko le pet.

Foto: Urška Alič
Foto: Urška Alič

"Med prebiranjem imen, raziskovanjem njihovega dela in med pogovori o tem, koga izpostaviti, smo se vedno znova vračale k preprostemu odzivu: hvaležnosti. Hvaležne smo jim za lucidnost v prepoznavanju nevralgičnih točk sodobne družbe, za domišljijo v zamišljanju načinov njihovega spreminjanja, energijo za neumorno delo in za pogum pri izrekanju. Z izborom, pod katerim smo podpisane, smo želele izreči glasni hvala, ki pa zagotovo ne odtehta vseh vloženih naporov – pomeni zgolj opaženje, slišanje in, upamo, vzpodbudo," je zapisala letošnja komisija Mesta žensk.

Komisijo so sestavljale lanske prejemnice nagrade Tita Mayer, Jasna Podreka, Nada Žgank, Tanja Matijašević (Lezbična četrt) in Metod Zupan (The Feminalz–Tatovi podob). Pri izbiri so, kot so zapisale, manevrirale med pred kratkim vzniklimi pobudami, življenjskim delom, med tistimi, katerih delo je že bilo nominirano, tistimi, ki za dolgoletno delovanje še niso bile prepoznane, tistimi, ki nagovarjajo trenutno aktualnost, in tistimi, katerih boj je aktualen vselej.

Dijana Matković. Foto: Boštjan Pucelj
Dijana Matković. Foto: Boštjan Pucelj

Nagrade, ki so jih letos podelili petič, so vzpostavili kot odgovor na sistematične izbrise žensk (z izrazom ženske razumejo vsako, ki se istoveti z ženskim spolom), njihovega dela in dosežkov. Z nagrado izpostavljamo in odstiramo nevidno delo, zgodbe, pogum in odločnost angažiranih skupin in posameznic, ki si prizadevajo za boljši, pravičnejši svet, pišejo v Mestu žensk.

Dijana Matković – literarni glas diskriminiranih
Pisateljica, prevajalka, publicistka in urednica Dijana Matković je nagrajena za neomajno angažiranost v razširjanju literarnega prostora ter krepljenju kritične in politične misli. "Matković z izjemno lucidnostjo prepoznava kontekste, ki krojijo vsakršna družbena dejanja, pozicioniranja in usode, ter brezkompromisno razkriva njihovo vpetost v skrite hierarhije in igre moči. Perspektiva izrekanja Matković je ena redkih, ki s takšno neposrednostjo nagovarja in izhaja iz medpresečnosti pozicij, kot so ženskost, priseljensko ozadje, revščina in prekarnost ter preboj. Matković daje glas diskriminiranim na podlagi spola, duševnega zdravja, nacionalnosti, razreda, in tistim na presečiščih sistemov, ki družbo razslojujejo po principu premalokrat naslovljene multiple diskriminacije, katere razumevanje v slovenskem medijskem prostoru še vedno umanjka," beremo v utemeljitvi.

Kolektiv Rejv utopija. Foto: Mesto žensk
Kolektiv Rejv utopija. Foto: Mesto žensk

Rejv utopija – kolektiv aktivistk in žurerk, ki ozavešča o pomenu varnih prostorov
Pri kolektivu Rejv utopija komisija pozdravlja angažma, da prostore, ki so namenjeni zabavi in druženju, očisti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja. Kolektiv je leta 2022 začel z delavnicami, terenskimi intervencijami v obliki ekip za ozaveščanje in vsesplošnim ozaveščanjem o pomenu varnih prostorov. Komisija pozdravlja njihov profesionalni in inovativni pristop, s katerim izobražujejo kolektive – organizatorje zabav in dogodkov – ter opozarjajo, da je kultura tolerance in zanikanja spolnega nasilja v javnem prostoru del problematike. "Njihove metode ne naslavljajo le kritičnega družbenega vprašanja, ampak nudijo v preteklosti spregledan element aktivnega vzpostavljanja varnih mehanizmov v klubih, s čimer posameznikom in posameznicam zagotavljajo prijetnejšo žurersko izkušnjo," je zapisano o kolektivu, ki je izdal Priročnik za soustvarjanje varnejših prostorov nočnega življenja.

Tjaša Črnigoj. Foto: Rromir Imami
Tjaša Črnigoj. Foto: Rromir Imami

Za trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih
Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj je neprecenljiv glas v sodobnem gledališču, ki ne le ustvarja umetnost, temveč s svojim delom osvetljuje pomembna vprašanja, ki so pogosto družbeno in umetniško prezrta. "Njena izobrazba na področju gledališke režije, filozofije in literarne komparativistike ter trenutno izobraževanje za psihodramsko psihoterapevtko odražata njeno zavezanost raznolikosti in celovitemu raziskovanju ženskih tem ter družbeno tabuiziranih tem na področju spolnosti in intime. Z inovativnim gledališkim jezikom se tako posveča zapostavljenim in nevidnim temam, kot so revščina, staranje, ženski užitek, borba za reproduktivne pravice, vaginizem, konsenz v spolnih odnosih, spolnost hendikepiranih oseb in nenormativne spolne prakse," je zapisala komisija. Nagrado ji podeljujejo "za njeno pogumno izbiro tematike, skrbno uprizoritveno obravnavo in trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih, pa tudi za njeno zavezanost inovativnemu in družbeno relevantnemu gledališču". "Njen prispevek k umetnosti in družbi je izjemen in si zasluži priznanje ter podporo."

Tea Hvala. Foto: Nada Žgank
Tea Hvala. Foto: Nada Žgank

Nagrajenka, ki ima aktivizem v krvi
Tea Hvala ideje feminizma razširja v različnih vlogah: kot pisateljica, urednica, prevajalka, pedagoginja, kuratorka in organizatorka umetniških dogodkov, delavnic, javnih debat, predvsem pa aktivistka. "Za Teo Hvala lahko rečemo, da ima aktivizem v krvi. Z neverjetno lahkotnostjo se giblje med različnimi prostori in širi feministično misel tako v obliki strokovnih člankov kot tudi na predavanjih in razpravah, v katerih feminizem približa ljudem, ki jim teorija ni blizu ali pa jim je ta beseda neke vrste nepridipravka," piše komisija o nagrajenki, ki je med drugim na Radiu Študent ustvarjala oddaje Sladostrastje, Prosti pad in Sektor Ž, prvo radijsko
oddajo o feminizmu v Sloveniji, v svojem vsestranskem delovanju, katerega rezultat je med drugim 122 zadetkov na Cobissu, pa "opozarja na dostikrat spregledan razredni vidik feminizma, saj meni, da če govorimo o enakih možnostih, to pomeni enake socialnoekonomske pravice, ne le identitetnih in političnih pravic".

Sonja Lokar. Foto: Mesto žensk
Sonja Lokar. Foto: Mesto žensk

Brez Sonje Lokar danes ne bi bile tukaj, kjer smo
Profesorica in sociologinja Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost, meni komisija. "Brez nje danes ne bi bile tukaj, kjer smo. Je ena najvidnejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice tako na državni kot mednarodni ravni. Aktivno je vključena v različna prizadevanja za boj proti nasilju, diskriminaciji, neenakosti in krivicam vseh vrst. Že več kot tri desetletja si neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev težko priborjenih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic žensk." Poleg tega si Sonja Lokar v svojem delovanju vztrajno prizadeva tudi za ohranitev močne socialne države in podpornih institucij, ki so ženske v preteklosti razbremenile velikega dela neplačanega skrbstvenega dela. "Njena ostra javna kritika je usmerjena v politike, ki dopuščajo razkroj javnega sektorja, krizo javnega šolstva, privatizacijo javnega zdravstva, podplačanost skrbstvenih feminiziranih poklicev in neurejenost na področju dolgotrajne oskrbe."

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Položaj žensk v družbi je mogoče izboljšati tudi prek skupnosti

V izjavi za STA so letošnje nagrajenke povedale, da jim nagrada pomeni veliko in so počaščene ter ponosne. Položaj žensk v družbi je po njihovem mnenju mogoče med drugim izboljšati tudi prek skupnosti in solidarnosti ter združevanja in prispevka vsake posameznice posebej.

Sonja Lokar, ki jo je občinstvo ob prevzemu nagrade nagradilo s stoječimi ovacijami, je poudarila, da je Mesto žensk postalo institucija, ki povezuje žensko ustvarjalnost in politično: "Vsepovsod drugod se bojijo spregovoriti o tem, da je ustvarjalnost sama po sebi politična, a če ustvarjaš nekaj novega, dregneš v obstoječe stvari in to nikoli ni nekaj, za kar bi najprej prejel rože, najprej priletijo kamni."

V kolektivu Rejv utopija nagrado vidijo kot motivacijo, da svoja prizadevanja razširijo za soustvarjanje varnejših prostorov na vseh ravneh družbe za vse. Ob tem so opozorile, da se kulturni patriarhat še vedno pojavlja tako na formalnih kot neformalnih ravneh življenja.

Tea Hvala je poudarila, da nagrade ne jemlje samo kot priznanje njej osebno, ampak tudi vsem številnim pobudam, pri katerih je sodelovala zadnjega četrt stoletja, kot so Rdeče zore, Divje babe in Mesto žensk. Za izboljšanje samega položaja žensk se ji zdi pomembno, da ženske verjamejo vase, v soljudi in svet ter se ne pustijo podrejati tradiciji.

Tudi za Tjašo Črnigoj je nagrada veliko priznanje tako za njeno delo kot za vse osebe in organizacije, s katerimi je ali še sodeluje. Pomeni tudi večjo vidnost temam, s katerimi se ukvarja, kot je na primer seksualni užitek žensk in seksualni užitek kot temeljna spolna pravica v okviru človekovih pravic.

Dijana Matković je povedala, da ji daje nagrada tudi občutek vidnosti. "Bolj smo vajene porazov kot priznanj, a porazi nas ne smejo narediti šibkejših ali omajati in utišati. Z vsakim porazom smo močnejše, bolj povezane, glasnejše (...), in če nam že dajejo oznako, da smo problematične, potem bodimo problematične do konca in se postavimo za sebe, za svoje kolegice, tovarišice, sestre, pa tudi druge, ne glede na njihovo spolno usmeritev, opredelitev, spol in tako dalje."