Na samo delovanje UO-ja Prešernovega sklada, ko je enkrat potrjen, ne minister ne politika ne bi smela imeti več vpliva, ne v povezavi z delovanjem in odločitvami UO-ja ali v povezavi s prireditvijo in podelitvami nagrad, je prepričan pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer. Foto: BoBo
Na samo delovanje UO-ja Prešernovega sklada, ko je enkrat potrjen, ne minister ne politika ne bi smela imeti več vpliva, ne v povezavi z delovanjem in odločitvami UO-ja ali v povezavi s prireditvijo in podelitvami nagrad, je prepričan pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer. Foto: BoBo

Ob nedavnem sprejetju novele zakona je bilo izraženih več svaril, da lahko ta prinaša politizacijo proslave. Na ministrstvu za kulturo pa so prepričani, da se organizacija kulturne proslave ob Prešernovem prazniku s prenosom na koordinacijski odbor za državne proslave dviga na višjo raven.

Sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je na torkovi seji DZ-ja dejal, da ima koordinacijski odbor, ki organizira tudi vse druge državne proslave boljše organizacijsko znanje in produkcijske zmogljivosti od Upravnega odbora Prešernovega sklada. S tem naj bi kulturna prireditev postala enakovredna drugim proslavam.

Sorodna novica Po "žolčni razpravi" s 50 glasovi za in 29 proti sprejeta novela zakona o Prešernovi nagradi

Pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer, ki je Upravni odbor Prešernovega sklada vodil med letoma 2016 in 2019, je v pogovoru za STA posvaril, da je takšna odločitev poseganje v samostojnost UO-ja Prešernovega sklada. Oblast se lahko zamenja tudi predčasno in z njo se po navadi zamenja tudi koordinacijski odbor za državne proslave. "Upravni odbor Prešernovega sklada medtem na svoji funkciji vedno ostaja štiri leta. Zdaj se lahko zgodi, da nova oblast določi, kakšna naj bo estetska podoba podelitve," opozarja.

"Za podobo podelitve naj poskrbi UO Prešernovega sklada"
"Vemo pa, da se videnje kulture in njenega položaja v družbi zelo razlikuje, kadar imajo oblast v rokah tako imenovane leve ali desne stranke," dodaja. Po Möderndorferjevem mnenju bi bilo prav, da vsakokratni UO Prešernovega sklada sam poskrbi za podobo podelitve in kulturnega programa.

Če bo organizacija proslav prihajala iz istega centra, bodo poleg tega vse državne prireditve podobne, še meni. "Vemo, kako patetično domoljubne so bile državne proslave za časa vlad Janeza Janše ali kako so bile ekskluzivne, ko je bila na oblasti leva politična garnitura. Zakaj ne bi bila Prešernova proslava drugačna? Zakaj ne bi odražala estetskega in umetniškega videnja vsakokratnega UO-ja Prešernovega sklada, kakršen koli naj bi že bil," se sprašuje pisatelj. Meni, da novela zakona o Prešernovi nagradi vsekakor pomeni politizacijo proslave.

Več vprašanj glede nagrad in proslave je lani odprl primer Svetlane Makarovič, ki je izrazila pričakovanje, da ji bo država vrnila Prešernovo nagrado. Na vprašanja, ki so se ob tem zastavljala, je opozarjal tudi predsednik aktualnega UO-ja Prešernovega sklada Jožef Muhovič.

UO Prešernovega sklada je samostojna institucija, ki jo potrjuje vlada, ministrstvo za kulturo pa Prešernovemu skladu nudi samo administrativno in tehnično pomoč. Tako je tudi prav, sicer lahko vedno pride do skušnjave, da se politika vmešava v najpomembnejše nacionalne nagrade s področja umetnosti.

...

Novela zakona se vprašanj, kot je denimo odvzem in vračanje nagrade, ne loteva.

Möderndorfer poudarja, da je UO Prešernovega sklada samostojna institucija, ki jo potrjuje vlada, ministrstvo za kulturo pa Prešernovemu skladu nudi samo administrativno in tehnično pomoč. Tako je po njegovem mnenju tudi prav, sicer lahko vedno pride do skušnjave, da se politika vmešava v najpomembnejše nacionalne nagrade s področja umetnosti.

"Politiki se ne da popolnoma izogniti"
Ker vsakokratna izvoljena oblast predlaga člane UO-ja, je lahko 15-članski UO Prešernovega sklada sestavljen iz članov, ki so povšeči vladni viziji umetnosti. "Politiki se tako ne da popolnoma izogniti. Normalno bi bilo, da bi bil UO sestavljen iz strokovnjakov s področja kulture. Seveda pa ni vedno tako," pravi Möderndorfer.

Ko je UO Prešernovega sklada enkrat potrjen, ne minister ne politika ne bi smela imeti več vpliva, ne v povezavi z delovanjem in odločitvami UO-ja ali v povezavi s prireditvijo in podelitvami nagrad. Möderndorfer je zato prepričan, da je bila lani že na začetku storjena nedopustna napaka, ko se je ministrica za kulturo Asta Vrečko vmešavala v pristojnosti UO-ja Prešernovega sklada v povezavi s podelitvijo nagrade Makarovič.

"Vsakokraten UO Prešernovega sklada prevzame odgovornost za svoje odločitve. Če se je UO Prešernovega sklada odločil, da bo nagrado podelil ustvarjalcu, ki ima dvomljivo moralno in etično držo, mora za to prevzeti odgovornost. Zakonski člen, ki bi določal odvzem nagrade, je velika neumnost, ki bi lahko privedla do političnih zlorab," pravi Möderndorfer, zato je po njegovem mnenju edino prav, da v noveli novega zakona teh določil ni.

Vinko Möderndorfer je Upravni odbor Prešernovega sklada vodil med letoma 2016 in 2019. Foto: BoBo
Vinko Möderndorfer je Upravni odbor Prešernovega sklada vodil med letoma 2016 in 2019. Foto: BoBo

Ob koncu lanske proslave ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu se je na oder povzpela pesnica Svetlana Makarovič. Möderndorfer misli, da se je po nepotrebnem zgodila afera in zapletanje. "Če je naša največja slovenska pesnica Svetlana Makarovič izrazila željo, da bi sprejela nagrado, bi ji morali to tudi omogočiti. In to svečano in dostojno. Tako pa je bilo vse od samega začetka na meji afere, ki je kar trajala in trajala," dodaja.

Po njegovem mnenju bi UO Prešernovega sklada lahko deloval modro in preudarno, ne da se je vkopal v svojo trmo. Tako bi ravnal sam in v tem smislu bi poskušal prepričati tudi UO. Kot nadaljuje, se je UO Prešernovega sklada izgovarjal, češ da v zakonu o Prešernovi nagradi ni podlage za takšno podelitev, "vsi pa vemo, da ni treba, da je vse določeno v zakonu – o nekaterih zadevah, ki so etičnega in moralnega značaja, se lahko upravni odbor odloči tudi sam in po človeško spodobni meri".