Festival, na katerem tekmujejo najboljše evropske televizijske, radijske in spletne produkcije, bo letos v Berlinu, in sicer med 22. in 27. oktobrom. Pravkar se je sklenil predizbor, v katerem sta tudi dve deli, ki sta nastali v produkciji programa Ars. Radijsko opero Morje v zasnovi in režiji Saške Rakef bodo predstavili med 16 deli v glasbeni kategoriji, Pot domov v režiji Špele Kravogel pa se za nagrado poteguje v konkurenci 27 radijskih iger.

Radijska opera Morje z avtorsko glasbo Bojane Šaljić Podešva je namenjena tako najmlajšim poslušalcem kot njihovim staršem, babicam in dedkom, vabi pa, da prisluhnejo valovanju morja in najdejo skrivnosti, ki v njem šumijo. Subtilno radijsko delo je pripoved o svetu sožitja, v katerem plava starodavna Riba Faronika, ki pa se nekega dne, ker se pesem morja razleti, prestraši in zbeži. Radijska opera je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. Dramaturgijo podpisujeta Katarina Kompan Erzar in Nina Kokelj, tonska mojstrica je Sonja Strenar. Skozi valovanje morja sopranistka Rebeka Pregelj in dramska igralka Vesna Jevnikar, plasti morja pa z glasom tketa Zala Ana Štiglic in Asja Kahrimanović Babnik.

Po besedilu Mihe Mazzinija in z Borisom Cavazzo v glavni vlogi
Pot domov režiserke Špele Kravogel je nastala po dramskem besedilu Mihe Mazzinija, ki ga je k zapisu spodbudila resnična zgodba o 84-letnem gospodu z demenco, ki se je znašel na londonskem letališču, kjer ni vedel ničesar drugega kot to, da želi k hčerki v Slovenijo. Tragična zgodba se je končala tako, da je umrl vklenjen v centru za imigrante, odklenili pa so ga šele potem, ko je umrl. Radijska igra govori o stiski človeka ob soočenju z mehanizmi birokracije.
Mazzini je Pot domov, ki jo je sam podnaslovil "tragedija zmešnjav" napisal iz jeze, ko je prebral zgodbo o tem "spregledanem trpljenju v mehanizmu birokracije". Zgodba spremlja protagonista Aloisa (igra ga Boris Cavazza), ki se nenehno vrača v otroštvo in mladost ter se spominja časa, ko sta s hčerko potovala v Milano in si ogledala kip Madonnine kiparja Francesca Croceja.

Režiserka Špela Kravogel in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina sta želeli vstopiti v notranji svet dementnega Aloisa, zato sta si zamislili, da bi glasbeno opremo gradili na eni pesmi, ki bo Aloisa spominjala na hčer Alenko. Pesem 'O mia bella, Madonnina' (Madunina v lombardščini), ki jo je avtor Giovanni d'Anzi napisal leta 1935, pa je za radijsko igro izbral glavni igralec. Pesem preraste pomen protagonistovega notranjega spomina in postane čustveno nabita metafora za njegovo nikoli več najdeno hčerko.

Besedilo je za radio priredila Ana Lorger, dramaturginja je bila Vilma Štritof, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina. Poleg Borisa Cavazze igrajo še Sebastian Cavazza, Jernej Gašperin, Matej Puc in Gregor Čušin, Maša Derganc, Maja Končar, Uroš Smolej, Saša Tabaković in Branko Jordan.

Festival Prix Europa, ki tradicionalno poteka od leta 1987, so ustanovili Evropski parlament, Evropska komisija in Evropska kulturna fundacija, na njem se predstavijo in tekmujejo televizijske radijske oddaje, spletne strani in podkasti. Radio Slovenija se redno uvršča med nominirance tega pomembnega festivala avdiovizualne umetnosti.