Zaznamovali smo kar nekaj jubilejev, na tem mestu izpostavljamo dva med njimi.

Pred štiristo leti je tako v Londonu izšla ena najpomembnejših knjig angleške in evropske književnosti, Zbrane igre Williama Shakespearja, katerih polovica je bila v njej prvič objavljena in bi jih brez te izdaje za vedno izgubili. Predlogo za Literarni večer je pripravil dvakratni Sovretov nagrajenec Marjan Strojan, vanjo pa vključil nove prevode nekaterih samo v tej knjigi ohranjenih besedil in jih opremil s komentarji. V vlogi interpretov so nastopili Darja Reichman, Željko Hrs in Urban Kuntarič. Režija: Klemen Markovčič.

28. oktober v našem koledarju zaznamuje tudi dan radia, saj je na ta dan leta 1928 začel uradno redno oddajati Radio Ljubljana, prvi radio na Slovenskem. Radio torej oddaja že 95 let. V Izbrani prozi, ki je že dosegljiva na spletnih straneh programa Ars, smo jubilej počastili z esejem Helene Koder Ars noster amor.

"In ko zdaj za namen tega pisanja izkoriščam sijajno tehnično pridobitev poslušanja oddaj iz arhiva, ugotavljam, kako lahko tudi drobci posameznih oddaj, ki so zares pritegnili pozornost, v poslušalcu ustvarijo vtis neke celote, ki nastaja in raste nenehno, ves čas, od jutra do jutra, iz tedna v teden, iz leta v leto ... Ta vtis, ki ga je možno opisati, kot sem poskušala v prejšnjih vrsticah, je lahko tako pristen in celovit samo zato, ker je ta program zelo natančno profiliran. Za to so potrebni dogovorjeni standardi, ki jih je treba spoštovati. In so potrebni ljudje, ki to vedo. In znajo. To je vse."

Helena Koder, priznana televizijska režiserka in scenaristka, se je v zadnjih letih uveljavila tudi kot avtorica premišljenih esejev s poudarjenim osebnim odnosom do obravnavane teme. Ob 60. obletnici programa Ars je napisala občuteno razmišljanje o tem radijskem programu, v katerem se med drugim tudi spominja, kako je radio v njenih mladostniških letih močno vplival na njeno zorenje. V vlogi interpretke je nastopila Vesna Jevnikar.

Ob dnevu reformacije posvečamo oddajo Literarni večer slovenskemu protestantskemu teologu, Juriju Dalmatinu, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo, s čimer je pomembno vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Z Dalmatinom je slovenska protestantska književnost dosegla svoj vrh, Slovenci pa smo se z njegovim prevodom Biblije uvrstili med kulturno razvite narode. Tokrat predstavljamo najpomembnejše trenutke iz njegovega življenja v dramatizirani obliki, kot interpreti pa nastopajo Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, Franc Markovčič, Milan Štefe in Janez Albreht. Režija: Grega Tozon.

V Literarnem nokturnu ob dnevu spomina na mrtve s Paulom Celanom razmišljamo o smrti in minljivosti. Celan (1920–1970), v Romuniji rojeni judovski pesnik, danes velja za enega največjih v nemščini pišočih pesnikov po drugi svetovni vojni. Izkušnja te vojne ga je zaznamovala za vse življenje. Njegova najslavnejša pesem Fuga smrti načenja temo razčlovečenja v koncentracijskih taboriščih, pa tudi druge njegove pesmi so zaznamovane s travmatičnimi izkušnjami vojne in smrti. V izbor smo ob omenjeni pesmi izbrali še štiri, prevod vseh je podpisal Vid Snoj.

Izpostavljamo še Literarni portret, v katerem se bodo izrisale poteze Katarine Marinčič – pisateljice, prevajalke, literarne zgodovinarke in profesorice na oddelku za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njeno ime smo letos spomladi pogosto slišali, saj je bil njen roman Ženska s srebrnim očesom med nominiranci za nagrado kresnik, leta 2002 pa je to nagrado tudi dobila za roman Prikrita harmonija. Oddaja prinaša odlomka obeh besedil, prvega v interpretaciji avtorice, in še marsikaj drugega. Avtorica predloge: Tadeja Šergan.