STOPkast o Frankfurtu po Frankfurtu s kuratorjem Miho Kovačem in direktorico Javne agencije za knjigo Katjo Stergar.

STOPkast: O Frankfurtu

Eno je ponos. Ponos, da je nekdo povedal vse tisto, kar je zamolčano, pa si nihče drug ni upal povedati. Po drugi strani pa je bilo tudi nekoliko strašljivo; namreč v dvorani so se varnostniki približevali odru, nemški politik Uwe Becker je celo stopil na oder. Slišati je bilo sicer, da je veliko ljudi odšlo iz dvorane, to ne drži, bilo je nekaj posameznikov, ki so se v dvorano tudi vrnili. Govori pred tem so bili zelo politični in zelo enostranski. In mi smo se takrat počutili neprijetno. Nihče izmed nas ni ploskal, pa vendar smo poslušali, zaradi spoštovanja do govornikov.

Katja Stergar o govoru Slavoja Žižka

Nastop na Frankfurtu ocenjujeta z besedo presežno oziroma nadpresežno. "Še pred temi petimi dnevi na sejmu je bila vidnost Slovenije v medijih izjemna. Največji časopisi so objavljali o nas, ena izmed takih stvari, ki je povzročila veliki val, je bil ljubljanski bralni manifest, tu je še prisotnost na televiziji," pojasni Katja Stergar. Da bo prav vidnost težava, je še pred izvedbo gostovanja poudarjal Miha Kovač, zato so organizirali tri obiske nemških novinarjev: "Veliko smo komunicirali z nemškimi knjigarnarji in založniki in vse to se je na moje veliko presenečenje pokazalo kot uspešno."

Samo v Nemčiji je bilo od začetka leta več kot 400 medijskih objav, tudi celostranske v uglednih časopisih. Kovač je prepričan, da je upoštevajoč oglaševalske tarife vrednost vseh objav nekaj milijonov evrov: "Kar je treba trikrat poudariti in dvakrat podčrtati, je to, da so naši avtorji izjemno dobro nastopali, da so odlično odigrali svojo vlogo." Zato je uspešnost gostovanja v Frankfurtu zanj neločljivo povezana z uspehom avtorjev.

Posebno poglavje je bila predstavitev ljubljanske filozofske šole, ne le zaradi Žižkovih stališč ob odprtju sejma. "Ko smo iskali dvorano za 600 ljudi, so bili organizatorji presenečeni, a pred dvorano je ostalo še 300 ljudi, in to sami mladi," soočenje Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Alenke Zupančič s kolegi s frankfurtske filozofske šole na tamkajšnji univerzi Goethe opiše Stergar. Glede odprtja in Žižkovega govora pa doda: "Eno je ponos. Ponos, da je nekdo povedal vse tisto, kar je zamolčano, pa si nihče drug ni upal povedati. Po drugi strani pa je bilo tudi nekoliko strašljivo; namreč v dvorani so se varnostniki približevali odru, nemški politik Uwe Becker je celo stopil na oder. Slišati je bilo sicer, da je veliko ljudi odšlo iz dvorane, to ne drži, bilo je nekaj posameznikov, ki so se v dvorano tudi vrnili. Govori pred tem so bili zelo politični in zelo enostranski. In mi smo se takrat počutili neprijetno. Nihče izmed nas ni ploskal, pa vendar smo poslušali, zaradi spoštovanja do govorcev."

Nastop Slovenije v Frankfurtu gosta videokasta ocenjujeta z besedo presežno oziroma nadpresežno. Foto: STOPkast/zajem zaslona
Nastop Slovenije v Frankfurtu gosta videokasta ocenjujeta z besedo presežno oziroma nadpresežno. Foto: STOPkast/zajem zaslona

Miha Kovač najprej spomni na trenutek, ko je politik glasno prekinil filozofa ob besedah, da imajo tudi Palestinci svoje pravice, češ da takega relativiziranja ne bodo tolerirali; to kaže na popoln rasizem, je jasen: "Po eni strani imajo Nemci blokado na kakršno koli kritično razmišljanje o izraelski politiki, ker to razumejo kot oživljanje nacizma, kar pomeni, da še niso povsem razčistili z lastno zgodovino, po drugi strani, kot so mi razložili znanci, pa gre za težavo priseljencev, ker so pač nekateri proslavljali poboj Izraelcev."

Žižek je po njegovem mnenju dregnil v nevralgično točko v nemški politiki, zato je bil prvi odziv iracionalen, naslednji dan pa so bili odzivi v resnih nemških medijih taki, da so govor vzeli kot izziv za polemiko, ampak na dostojen način. "Mi smo naslednje jutro dobivali signale, da bodo na univerzi odpovedali dogodek." A napeto razpoloženje se je nato čez dan začelo umirjati. "Moram reči, da smo lahko izjemno hvaležni Žižku, najprej zato, ker je povedal nekaj zelo pomembnih stvari glede svetovne politike, pa tudi zato, ker nam je s tem svojim govorom vrnil pozornost, kajti ta je bila v celoti usmerjena v preložitev podelitve literarne nagrade palestinski avtorici."

Foto: Jure Sadar
Foto: Jure Sadar

Postval še traja
Evalvacija projekta bo še trajala, saj s tem, ko se je sejem sklenil, projekt še ni končan; avtorji še vedno gostujejo na nemško govorečem prostoru, "skratka, mi bomo ta postval izkoristili", je jasna direktorica javne agencije. Ta glede uspešnosti pri prodaji avtorskih pravic naših založnikov tujim kolegom opozori, da agencija teh podatkov ne dobi, saj gre za poslovne skrivnosti založb, vendar pa že odzivi nekaterih izmed njih kažejo, da so bile uspešne. "Mislim, da bodo tisti, ki so bili prisotni, to lahko izkoristili, ampak to je trdo delo. Na sejmu se ne odločajo stvari v trenutku. Vrata so odprta in tudi leto ali dve pozneje bodo rezultati še prihajali."

In kako izkušnje iz Frankfurta izkoristiti? "Minimum, kar je treba zagotoviti, je, da bo ta sistem deloval še naprej," poudari Kovač in spomni na odločitev JAK-a pred petimi leti, ko se je začelo pospešeno vlagati v mednarodno aktivnost oziroma se je "zgradil nabor prevodov", ki so lahko bili osnova. Kar nekaj knjig je sicer obstalo zaradi pomanjkanja prevajalcev za nemški jezik, zato morajo po njegovem mnenju "ostati subvencije za prevode, delavnice za prevajalce, osnovni pogoj je, da to ohranimo". Glede prihodnje vloge založnikov pa za zgled postavi eno od prejšnjih držav gostij: "Finski se zelo obrestuje, da so ustanovili literarno agencijo, ustanovile so jo štiri založbe. Za prodajo avtorskih pravic je potrebno zelo specifično znanje." Ustanovitev samostojne agencije, ki jo javna agencija za knjigo podpre, torej.

Žižek je po Kovačevem mnenju dregnil v nevralgično točko v nemški politiki, zato je bil prvi odziv iracionalen, naslednji dan pa so bili odzivi v resnih nemških medijih taki, da so govor vzeli kot izziv za polemiko, ampak na dostojen način. Foto: STOPkast/zajem zaslona
Žižek je po Kovačevem mnenju dregnil v nevralgično točko v nemški politiki, zato je bil prvi odziv iracionalen, naslednji dan pa so bili odzivi v resnih nemških medijih taki, da so govor vzeli kot izziv za polemiko, ampak na dostojen način. Foto: STOPkast/zajem zaslona

Direktorica si želi, da bi država JAK finančno podpirala vsaj v tolikšni meri, kot ga je letos, "da zadržimo neko osnovo, težko pa je s tem delati nadgradnjo. Ne moremo izvajati dodatnih programov, če nimamo sredstev. Ob tem je bistveno, da poskrbimo za to, da preživi slovensko založništvo. Če to ni zdravo in ne more izdajati knjig, se tudi ne more ukvarjati s prodajo pravic v tujino." Tudi Kovač si želi, da bi se mehanizmi ohranili, ob tem pa izpostavi lastno zgodbo: "Sam sem dobil od avtorskih pravic za svoje knjige v tujini dvakrat ali trikrat več od honorarja doma. Za nič dela torej. Treba je razumeti, da je to lahko neki dodaten, resen prihodek za avtorje in založnike."

In ker je pred vrati že novo gostovanje – Slovenija bo namreč aprila znova častna gostja, in sicer na prestižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo v Bologni: izkušnje Frankfurta so po mnenju Kovača pokazale, kako pomembno je imeti ekipo, ki dobro deluje in ki razume oziroma pozna samo naravo sejma. Na vprašanje, ali je denar za Bologno že zagotovljen, pa Katja Stergar: "Nekaj ga je že, nekaj pa ga še bo."

Več pa v STOPkastu.