Slovenski igralci so usode ljubljanskih žrtev holokavsta obudili za umetniški projekt Undeleted. Foto: BoBo/Borut Živulović
Slovenski igralci so usode ljubljanskih žrtev holokavsta obudili za umetniški projekt Undeleted. Foto: BoBo/Borut Živulović

Postavitev temelji na raziskovanju številnih zgodovinarjev in raziskovalcev holokavsta v Sloveniji, predvsem raziskovanju Borisa Hajdinjaka in Roberta Waltla ob postavljanju ljubljanskih spotikavcev, ko so na simbolični način pripeljali ljubljanske žrtve pred njihova družinska vrata, jim vrnili imena in postavili simbolični grob.

Intermedijski umetnik Vuk Ćosić je s projektom Undeleted obudil njihove portrete, s snemanjem njihovih usod s slovenskimi igralci Karin Komljanec, Julijanom Pop Tasićem, Barbaro Vidović, Alešem Kranjcem, Robertom Korošcem, Luko Bokšanom, Niko Korenjak in Timotejem Novakovićem, ob sodelovanju Vinka Möderndorferja, Toni Soprano Meneglejte in Roberta Waltla pa so njihove zgodbe pripravili za razstavo Holokavst v Ljubljani.

Spomnili so, da so pred šestimi leti v Ljubljani in Prekmurju začeli projekt polaganja spotikavcev in raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja in še posebej intenzivno po okupaciji leta 1941 pribežali v Ljubljano.

Slavnostna govornica na odprtju je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar.Foto: BoBo/Borut Živulović
Slavnostna govornica na odprtju je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar.Foto: BoBo/Borut Živulović
Sorodna novica Sedmerica novih spotikavcev v Ljubljani kot večen spomin na norost druge svetovne vojne

Vsakodnevni opomniki v mestu
Spotikavci so umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig pokloni žrtvam nacionalsocializma s postavitvijo medeninastih kock na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom. Projekt sledi evropskim prizadevanjem za ohranjanje zgodovinskega spomina na vse žrtve fašizma v obdobju 1933–1945 oziroma na največji genocid v zgodovini človeštva, holokavst.

V načrtovanem uničenju evropskih judovskih skupnosti je izginila večina v Evropi živečih Judov. Še posebej pa je porazna statistika slovenskih žrtev. Od okoli 1000 Judinj in Judov, kolikor jih je živelo na slovenskih tleh pred vojno, je po maju 1945 ostalo samo dobrih sto, pa še ti so se v letih po vojni večinoma odselili.

Kustos razstave je Blaž Vurnik, za vizualno postavitev sta poskrbela umetnika Miran Mohar in Vadim Fiškin.

Zaživela je stalna razstava Holokavst v Ljubljani