Pissarrojeva impresionistična umetnina, pogled na pariško ulico na deževen, siv dan, že vrsto let visi v enem najuglednejših španskih muzejev, pa čeprav gre za sliko, zaplenjeno v času nacizma. Njena usoda je zdaj v rokah ameriškega vrhovnega sodišča (ker so dediči okradene družine v ZDA). Foto: AP
Pissarrojeva impresionistična umetnina, pogled na pariško ulico na deževen, siv dan, že vrsto let visi v enem najuglednejših španskih muzejev, pa čeprav gre za sliko, zaplenjeno v času nacizma. Njena usoda je zdaj v rokah ameriškega vrhovnega sodišča (ker so dediči okradene družine v ZDA). Foto: AP
Sorodna novica Muzeji še vedno neradi vračajo umetnine, ki so jih "kupili" nacisti

Nobena zgodovinska skrivnost ni, da je nacistični režim v drugi svetovni vojni ukradel ali zaplenil več sto tisoč umetniških del, še največ v judovski skupnosti. Novi zakon narekuje, da morajo muzeji, ki imajo katero od teh del zdaj v svojih razstavnih prostorih, to "opremiti z jasno vidnim izveskom ali podobno označbo". "Med vojno so Judom izmaknili več kot 600 tisoč slik, kar je obogatilo nacistični režim in brisalo judovsko kulturo," opozarja Jack Kliger, direktor Muzeja judovske dediščine v New Yorku. "Mnoge od teh slik so bile dolga leta na ogled v različnih ustanovah brez kakršne koli omembe njihovega izvora. Novi zakon bo ustanovam omogočil, da se poklonijo vsem, ki so izgubili življenja ali pa jim je bila ukradena lastnina v imenu dobička."

Slike, ukradene v času nacizma, so pogosto predmet sodnih bitk za lastništvo. Ameriško vrhovno sodišče je moralo letos odločati o delu velikega francoskega impresionista Camilla Pissarroja, ki so ga nacisti "odkupili" leta 1939, na koncu pa je pristalo v madridskem muzeju. Še eno impresionistično sliko je leta 2019 FBI odnesel iz muzeja Arkell v New Yorku, ker se je izkazalo, da je bila judovski družini ukradena leta 1933.

Številni muzeji so se v zadnjih letih sami lotili preiskovanja (mračnega) ozadja posameznih del iz svojih zbirk. Muzej moderne umetnosti je že leta 2000 zagnal projekt Provenance Research, ki pomaga identificirati ukradena dela. Izkazalo se je, da hranijo približno 800 del, ki "so bila ukradena v nacistični dobi" – za večino imajo sicer dokumentacijo, da so bila kupljena od umetnikov ali po kaki drugi zakoniti poti.

Nova zakonodaja muzejem nalaga, da raziščejo izvor umetnin v svoji zbirki in rekonstruirajo linijo lastništva.Foto: AP
Nova zakonodaja muzejem nalaga, da raziščejo izvor umetnin v svoji zbirki in rekonstruirajo linijo lastništva.Foto: AP

"Zgodovine se učimo iz slik"
Greg Schneider
, podpredsednik neprofitne organizacije Claims Conference, ki pomaga pri iskanju kompenzacije za žrtve holokavsta, je prepričan, da se bo po zaslugi tega zakona povečala tudi ozaveščenost Newyorčanov. "Zgodovine se učimo z gledanjem umetnin. Zgodovina tega, kaj se je z umetnino dogajalo, je del te zgodbe. To je priložnost, da odpremo nov pogled na zgodovino holokavsta, ki ni bil samo največji in najtemeljitejši genocid Judov, ampak tudi največja tatvina v zgodovini sveta. Razsežnost kraje lastnine, umetnosti, zavarovalnih polic, bančnih račun, vseh oblik lastnine in kulturnih predmetov je nedojemljivo velika."