Država, katere nastanek je bi prepojen s krvjo, da bi nasilje nad Indijanci zelo hitro zmanipulirala in spisala mitologijo o junaškem odkrivanju novih ozemelj in naselitvi zahoda, je konec devetnajstega stoletja sproducirala še zastavonošo te PR mašinerije, prvega popzvezdnika svetovnih razsežnosti Buffala Billa Codyja.

Knjige Erica Vuillarda so kratke, hitropotezne, eksaktne; s kirurško natančnostjo zarežejo v tkivo uničujočega aparata, kot je bila npr. v Dnevnem redu (2017) zveza nemške politike in kapitala, ki je omogočil rušilno moč nacizma in začetek druge svetovne vojne. Žalost zemlje, ki se izvrstno bere skupaj s Stannardovim Ameriškim holokavstom (pri nas je knjiga izšla leta 2018), se prav tako nasloni na polpretekli genocid nad ameriškimi Indijanci, ki ga je potujoči "Wild West Show" Buffalla Billa pomagal rehabilitirati oziroma prikazati kot enakovreden boj med pionirji osvajanja ameriškega zahoda in krvoločnimi Indijanci.

"Wild West Show" ni bil le prvi resničnostni šov za naivne množice, željne "resnice", konec devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja je predstavljal prvi globalni velespektakel, s katerim je Buffalo Bill prepotoval celotno Ameriko in Evropo; šlo je za predhodnike stadionskih koncertov, kjer je s prodajo indijanskih spominkov in rokodelskih izdelkov zaživela tudi dobičkonosna postranska veja zabaviščne industrije, ki se ji danes reče prodajna politika oziroma merchandising.

Buffalo Bill je bil med drugim mojster castinga, zavedal se je, da bodo množice prepričali le avtentična koliba poraženega Sedečega bika in avtentični Indijanci, pripadniki plemena Lakota, ki so preživeli pokol pri Ranjenem kolenu in ki so pred večdesettisočglavimi množicami neštetokrat ponovili nasilni dogodek, različico, po kateri se 7. polk in Indijanci junaško spopadejo, ameriška vojska pa slavi zmago. Da bo sprevrženost tega šova popolna, so poskrbeli najeti Billovi Indijanci, ki so po svetu prodajali stranske produkte svojega genocida! Ni bilo dovolj, da so Američani večino pobili, Buffalo Bill je preživele vzel v službo in jih dokončno ponižal s tem, da so s sodelovanjem v podvojitvi realnih dogodkov prispevali k ustvarjanju ponaredka.

Vuillard ne pušča nobenega dvoma, v ločenih poglavjih jasno ločuje med resničnostjo in simulakrom, zato ju naslovi Pokol pri Ranjenem kolenu in Bitka pri Ranjenem kolenu. Ljubitelji vesterna, paradnega žanra klasičnega Hollywooda, so bili nasledniki oboževalcev »Wild West Showa«, ki so nekritično sprejemali črno-belo predstavo osvajanja zahoda.

Film je Buffala Billa nazadnje tudi uničil, s popularizacijo gibljivih slik je njegov šov postal zastarel in izrabljen, odtlej so Indijance v službi spektakla junaško pobijali predvsem na velikem platnu.