Stekleno piramido so odprli leta 1989 in je od tedaj glavni vhod v muzej. Foto: EPA
Stekleno piramido so odprli leta 1989 in je od tedaj glavni vhod v muzej. Foto: EPA

Projekt predvideva nov vhod na vzhodni strani muzejske stavbe, in sicer na preddverju znane kolonade oziroma stebrišča, ki ga je zasnoval arhitekt in umetnostni teoretik Claude Perrault. Pročelje s stebriščem je bilo zgrajeno med letoma 1667 in 1674 ter velja za mojstrovino francoskega klasicizma. V vzhodnem traktu muzeja je bil vhod že v 17. stoletju.

Sorodna novica Umrl je I. M. Pei, avtor Louvrove steklene piramide

Leta 1989 so odprli stekleno piramido, ki od tedaj služi kot glavni vhod. Piramida, ki jo je zasnoval kitajski arhitekt I. M. Pei (1917‒2019) je zaradi velikega kontrasta s klasicistično-baročno muzejsko stavbo ob odprtju sprožila številne polemike. A je prav ta 21 metrov visoka steklena konstrukcija, postala drugi magnet, ki privabi turiste v ta muzej – za Mono Lizo Leonarda da Vincija.

Vodstvo Louvra je pred leti z arhitektom razmišljalo celo, da bi stekleno piramido preuredili za večje število obiskovalcev, saj je bila zasnovana za 4,5 milijona obiskovalcev letno. V letu pred arhitektovo smrtjo so jih denimo našteli kar 10,2 milijona, obdobje v znamenju koronavirusa je to seveda nekoliko spremenilo. Louvre je sicer še zmeraj obveljal za najbolj obiskan muzej na svetu. Lani so imeli 7,8 milijona obiskovalcev, kar pomeni 170-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, a še zmeraj 19-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2019.

V Louvre še zmeraj največ ljudi privabi znamenita Mona Liza. Foto: AP
V Louvre še zmeraj največ ljudi privabi znamenita Mona Liza. Foto: AP

Vendar je ena izmed kulturnih ustanov, ki so v času zaprtja zaradi pandemije močno povečale svojo prisotnost na spletu. Tako je Louvre postal muzej z največ sledilci na Instagramu na svetu, saj se na tem družbenem omrežju ponaša z več kot štirimi milijoni sledilcev.

Sicer ima veličastno poslopje muzeja dolgo zgodovino, tam je bila v 12. stoletju zgrajena utrdba, ki je Parižane varovala pred vdori Vikingov. Pozneje jo je Franc I. Francoski zamenjal s stavbo v renesančnem slogu, ki je bila skozi stoletja deležna več razširitev.