Čeprav je v požaru zgorelo ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo preprečiti, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe. Foto: AP
Čeprav je v požaru zgorelo ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo preprečiti, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe. Foto: AP

Pred načrtovanim vnovičnim odprtjem pariške katedrale Notre-Dame leta 2024 je v francoski prestolnici na ogled razstava Des battiseurs aux restaurateurs (Od gradbincev do restavratorjev), ki predstavlja več kot osemstoletno zgodovino te znamenite srednjeveške cerkve ter zgodovino njenih obnovitvenih projektov in drugih manjših sprememb.

Razstava, ki je od danes na ogled v pariškem muzeju arhitekture in monumentalnega kiparstva Cite de l'architecture et du patrimoine, sledi zgodovini katedrale in obiskovalcem ponuja priložnost za občudovanje kipov, fresk in vitražev, ki so bili nekoč del notredamske katedrale.

Gotika, "nov in poetičen slog"
Katedrala Notre-Dame je bila zgrajena v 12. stoletju na mestu velike zgodnjekrščanske cerkve, katedrale Saint Etienne. Dela so se začela leta 1163 pod vodstvom škofa Mauricea de Sullyja, ki si je po Marquettinih besedah prizadeval, da bi stavbo nadgradil z "novim in poetičnim slogom".
Prva različica katedrale Notre-Dame je bila dokončana sredi 13. stoletja, ko so zgradili prvotni leseni stolp, ki je služil kot zvonik. Do takrat je bila katedrala že večkrat spremenjena. Z novimi okni je postala svetlejša in veličastnejša.

Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024. Foto: Cite de l'architecture et du patrimoine
Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024. Foto: Cite de l'architecture et du patrimoine

Stoletja pozneje, med francosko revolucijo v devetdesetih letih 19. stoletja, je katedrala utrpela precejšnje posledice – poškodovani so bili kipi in verske podobe, stolp je bil uničen, bron, svinec in dragocene kovine pa staljene.

Po koncu varnostne faze leta 2021 in delih za čiščenje notranjosti katedrale obnova vključuje predvsem obnovo lesene strešne konstrukcije, obokov in zvonika. Foto: AP
Po koncu varnostne faze leta 2021 in delih za čiščenje notranjosti katedrale obnova vključuje predvsem obnovo lesene strešne konstrukcije, obokov in zvonika. Foto: AP

Victor Hugo ji je prinesel slavo
Na vnovično zanimanje za katedralo in širše prizadevanje za zaščito francoske kulturne dediščine je vplival leta 1931 izdani roman Notredamski zvonar pisatelja Victorja Hugoja. Številni intelektualci, med katerimi je bil tudi slikar Jean-Auguste-Dominique Ingres, so podpisali peticijo za ohranitev spomenika, ki so ga v 20 letih popolnoma obnovili pod vodstvom arhitektov Jean-Baptiste Lassusa in Eugena Viollet-le-Duca. Osrednji del njunega dela je bil novi stolp, ki je bil tanjši od prejšnjega in je imel izključno okrasno funkcijo.

Mora biti obnovitev tudi posodobitev?
Po požaru leta 2019 se je vnela nova razprava o tem, ali naj bo cilj najnovejših obnovitvenih del posodobitev katedrale ali vrnitev v prvotno stanje. Nazadnje je bila s soglasnim glasovanjem francoske nacionalne komisije za dediščino in arhitekturo sprejeta odločitev, da se stavbi povrne prejšnja podoba.

Razstava v Cite de l'architecture et du patrimoine pripoveduje tudi o najnovejšem poglavju v zgodovini katedrale in prikazuje skrbno delo, ki so ga v zadnjih treh letih opravili mizarji, restavratorji, kovači in drugi obrtniki.

Na razstavi so na ogled kipi, vitraži in slike, ki so bili restavrirani in se bodo v Notre-Dame vrnili leta 2024, ter deli velikih orgel, ki jih bodo na začetku prihodnjega leta po več mesecih spet sestavili in uglasili.