Ob 300-letnici njegove smrti predstavljajo njegovo arhitekturno dediščino v salzburškem razstavišču Nova rezidenca.

Model za cerkev sv. Trojice in župništvo, Salzburg. Foto: Salzburg Museum
Model za cerkev sv. Trojice in župništvo, Salzburg. Foto: Salzburg Museum

Razstava z naslovom Fischer von Erlach – Gradbeni mojster baroka skuša predstaviti arhitekta kot celovit fenomen. Po Salzburgu bo razstava, ki jo je zasnoval avstrijski kipar in fotograf Werner Feiersinger, v prilagojeni obliki na ogled tudi na Dunaju.

Arhitektova dela so predstavljena prek Feiersingerjevih fotografij velikega formata, ob njih je na ogled serija kiparskih projektov, v katerih je sodobni umetnik preoblikoval motivne svetove baročnega arhitekta.

Kustosa razstave sta Peter Husty iz Salzburškega muzeja in Andreas Nierhaus iz Dunajskega muzeja.

Leta 1656 v Gradcu rojeni Fischer von Erlach je prvo znanje prejel v očetovi kiparski delavnici, zatem pa je deloval v delavnici tirolskega slikarja in arhitekta Philippa Schora v Rimu. Leta 1684 je odšel v Neapelj, po 16 letih bivanja v Italiji pa se vrnil domov. V domače kraje se je vrnil leta 1687 in kmalu dobil prva naročila za gradnjo aristokratskih palač na Dunaju in Moravskem. Leta 1689 je bil imenovan za učitelja arhitekture prestolonaslednika in poznejšega cesarja Jožefa I., leta 1693 je nastopil službo pri salzburškem nadškofu Johannu Ernstu Thunu von Hohensteinu. Leta 1705 je pod Jožefom I. postal glavni nadzornik za arhitekturo na Dunaju. Umrl je na Dunaju 5. aprila 1723.

Johann Bernhard Fischer von Erlach (1656–1723), Kolegijska cerkev, Salzburg, risba za HistorischeArchitektur IV/9, pred 1712. Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica Zagreb
Johann Bernhard Fischer von Erlach (1656–1723), Kolegijska cerkev, Salzburg, risba za HistorischeArchitektur IV/9, pred 1712. Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica Zagreb

V Salzburgu in na Dunaju je svoje najpomembnejše arhitekture uresničil, ker je v nasprotju z večino velikih evropskih dvornih arhitektov svoje generacije dolgo časa delal za dva delodajalca hkrati - na Dunaju za cesarski dvor Habsburžanov - bil je dvorni arhitekt treh cesarjev: Leopolda I., Jožefa I. in Karla VI., v Salzburgu za nadškofa.

Grad Kleßheim blizu Salzburga, 2021. Foto: Werner Feiersinger
Grad Kleßheim blizu Salzburga, 2021. Foto: Werner Feiersinger

V Salzburgu je po letu 1694 prejel več pomembnih naročil, med drugim za pet cerkva – cerkev Svete Trojice skupaj z župniščem, kolegijsko in uršulinsko cerkev, špitalsko cerkev sv. Janeza in romarsko cerkev Maria Kirchental. Poleg tega je za frančiškansko cerkev v Salzburgu zasnoval nov glavni oltar.

Arhitekt, ki je spremenil baročno podobo Salzburga
Po smrti nadškofa Thuna von Hohensteina leta 1709 se je končalo tudi arhitektovo delovanje v Salzburgu. Po besedah kustosa Hustyja je Fischer von Erlach v kratkem obdobju le 15 let s svojimi posvetnimi in sakralnimi stavbami spremenil baročno mestno krajino Salzburga. Po koncu njegove dobe je v nadškofiji nastopilo arhitekturno zatišje.

Na Dunaju je arhitekt načrtoval zimski dvorec princa Evgena Savojskega in palačo grofa Batthyanyja. Po letu 1709 so nastala pomembna dela, kot sta palača Trautson na Dunaju in palača Clam-Gallas v Pragi.

Od Schönbrunna do dvorne konjušnice
Ko je Fischer von Erlach okoli leta 1687 prišel na Dunaj, je imel veliko priložnosti za ustvarjanje, saj je bila po turškem obleganju mesta leta 1683 gradbena dejavnost v razcvetu. Pomembne plemiške družine so iskale v Italiji izšolane arhitekte za gradnjo ali prenovo svojih palač.
Fischer von Erlach je s svojimi arhitekturami pomembno zaznamoval baročni Dunaj. Zasnoval je tudi dvorec Schönbrunn, po naročilu cesarja Karla VI. pa prav tako Karlovo cerkev, dvorno konjušnico in dvorno biblioteko.

Po besedah direktorja Salzburškega muzeja Martina Hochleitnerja so si pri pripravi razstav prizadevali, da bi Fischerja von Erlacha
Po besedah direktorja Salzburškega muzeja Martina Hochleitnerja so si pri pripravi razstav prizadevali, da bi Fischerja von Erlacha "predstavili kot celovit fenomen". Foto: Salzburg Museum

V Dunajskem muzeju na Karlsplatzu bo razstava na ogled od 1. februarja 2024.