Nagrado za urbani javni prostor Public Space podeljuje umetniško središče za raziskovanje mest in urbane kulture Centre de Cultura Contemporània de Barcelona (CCCB). Središče je bilo ustanovljeno z namenom prepoznavanja in ozaveščanja vseh vrst arhitekturnih in oblikovalskih del za gradnjo, obnovo in preoblikovanje javnih prostorov v evropskih mestih, so sporočili iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane (MAO). Tudi MAO, ki ga zastopa direktor Bogo Zupančič, je v svetovalnem odboru CCCB-ja.

Posnetek z delavnice gradnje z zbito zemljo, ki se je odvila v Kraterju. Foto: Arhiv MAO
Posnetek z delavnice gradnje z zbito zemljo, ki se je odvila v Kraterju. Foto: Arhiv MAO

Finalisti bodo 14. in 15. novembra svoja dela predstavili žiriji, takrat bodo podeljene tudi nagrade. Letošnjo žirijo sestavljajo Teresa Galí-Izard (predsednica), Andreas Ruby, Eleni Myrivili, Hans Ibelings, Paloma Strelitz in Špela Videčnik.

Vzpostavljanje dialoga z osiromašeno skorjo zemlje
Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra prestolnice, ki ga soustvarjajo Prostorož, Trajna, Društvo za permakulturo Slovenije, Agrodivizija, Abandoned Plants Sanctuary, Rok Oblak in John Buscarino. Deluje kot prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove. Mobilne proizvodne postaje (delavnica za izdelavo papirja, lesna delavnica in mikrolaboratorij) so postavljene z željo, da bi pomagale ustvariti dialog z osiromašeno skorjo zemlje, preraščeno z invazivnimi in drugimi divjimi rastlinami.

"Uvrstitev našega projekta v ožji izbor pomeni, da je stroka tudi na evropski ravni prepoznala, da delamo dobro in da je spontanost v mestih treba negovati in spodbujati kot del urbanega prostora. Krater na nek način pomeni motnjo v urbanem tkivu, saj gre za gradbeno jamo. Zastalo gradbišče je spontano zasedla narava, kar temu prostoru daje unikatno vrednost, naša intervencija pa se tej situaciji prilagaja in jo spoštuje," je dejala Zala Velkavrh iz skupine Prostorož.

Na novo oživljen Plečnikov kiosk v središču Ljubljane. Foto: Turizem Ljubljana
Na novo oživljen Plečnikov kiosk v središču Ljubljane. Foto: Turizem Ljubljana

Kiosk Outsider je Plečnikov kiosk, ki so ga lani oživili pri arhitekturni reviji Outsider. Jože Plečnik (1872–1957) je v svoji rodni Ljubljani v 30. letih letih minulega stoletja zasnoval trojico kioskov, uličnih prodajaln časopisov in cigaret, saj je bil namreč tudi sam strasten kadilec.

Javni prostori so pomembni zaradi naključnih srečanj, naključnih izmenjav idej, katerih rezultati so lahko povsem nepredvidljivi. Tvorijo družbene vezi in predvsem generirajo nove ideje. Iz te perspektive razumemo našo uvrstitev tudi kot premik od dosedanjega razumevanja urejanja javnih prostorov, ki se je osredotočal predvsem na formo, k revitalizaciji javnega prostora z vsebino. In vsebina je tista, ki povabi ljudi.

Matevž Granda, urednik arhitekturne revije Outsider

Že druga vnovična oživitev Plečnikovega kioska
Dotični kiosk je skozi leta prenehal delovati, obrasla ga je divja trta, služil je tudi kot plakatni steber za oglase. Pred nekaj leti je ta pozabljeni kiosk "odkrila" Darja Pergovnik, konservatorka Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in na njeno pobudo je bil skrbno obnovljen. A je nato znova kar 13 let sameval, vse dokler niso lani spomladi za njegovo oživitev poskrbeli ustvarjalci arhitekturne revije Outsider, s čimer je postal generator kulture in arhitekture v prestolnici.

Glede uvrstitve v ožji izbor je urednik Outsiderja Matevž Granda, dejal, da ta ustvarjalcem revije predstavlja potrditev, da delamo nekaj, kar je relevantno v evropskem merilu. "Če pogledate 326 prijavljenih projektov, so vsi vrhunsko oblikovani javni prostori, in tudi v Sloveniji je bilo v zadnjih letih urejenih veliko starih mestnih jeder in trgov. Temu je namenjenega tudi precej evropskega denarja. A izkaže se, da je veliko težje ustvariti življenje na trgu, kot pa ga lepo prenoviti in oblikovati. A za javni prostor je bistveno prav dogajanje," je dejal Granda. In dodal, da njihov "projekt oživitve Plečnikove trafike, kar se prostorske intervencije tiče, minimalen. Bistvo projekta je, da smo razpoznali potencial prostora, ki je tam že bil in ga aktivirali s programom."