Looshaus, ki je umeščena na Michaelerplatz na Dunaju. Foto: Thomas Ledl / Wikipedia
Looshaus, ki je umeščena na Michaelerplatz na Dunaju. Foto: Thomas Ledl / Wikipedia

Loos, ki se je rodil leta 1870 v Brnu in umrl leta 1933 blizu Dunaja, velja za pomembnega pionirja modernizma v arhitekturi.

Modernist in legendarni avstrijski arhitekt je po pisanju nemške tiskovne agencije DPA načrt za omenjeno hišo, ki velja za zadnjo v njegovem arhitekturnem opusu, izdelal leta 1932. Zamislil si je leseno stavbo z ravno streho v obliki kocke, na zunanji strani prebarvano z zeleno barvo.

Načrti so nastali kot darilo hčerki naročnika
Notranjost zaznamujejo značilna Loosova razporeditev prostorov ter različne višine stropov, ki se od prostora do prostora spreminjajo glede na njegovo funkcijo.

Loosa je takole fotografiral Otto Mayer okoli leta 1904. Foto: Avstrijska narodna knjižnica / Wikipedia
Loosa je takole fotografiral Otto Mayer okoli leta 1904. Foto: Avstrijska narodna knjižnica / Wikipedia

Hišo je izvorno neki industrialec nameraval zgraditi kot darilo svoji hčerki za 18. rojstni dan, a se to ni zgodilo, piše DPA. Po besedah direktorja češkega Nacionalnega tehniškega muzeja Karla Ksandra je to odličen primer energetsko učinkovite hiše. V prihodnosti nameravajo stavbo uporabljati za razstave.

Adolf Loos je v letih 1890–1893 študiral v Dresdnu in v letih 1893–1897 v ZDA. Od leta 1906 je vodil svoj projektivni biro na Dunaju. Bil je pomemben evropski predstavnik funkcionalistične arhitekture in eden od pionirjev t. i. mednarodne arhitekturnega sloga in s tem modernega projektiranja.

"Ornament in zločin"
Odpovedal se je ornamentalni estetiki secesije in ameriškemu neoklasicizmu ter načrtoval enostavne, funkcionalne zgradbe s čistimi linijami in preprostimi odprtinami, brez okraskov in zgodovinskih poudarkov. Novi slog je teoretsko utemeljil v nizu člankov in razprav, med drugim v delu Ornament in zločin (Ornament und Verbrechen, 1908).

Njegova najbolj opevana arhitekturna dela so hiša Steiner (Dunaj, 1910), hiša Goldman & Salatsch (Dunaj 1910), terasasta stavba Scheu (Dunaj, 1912) in hiša umetnika Tristana Tzare (Pariz, 1926).