Zadnja državna zadolžitev znaša 1,3 milijarde evrov. Foto: EPA
Zadnja državna zadolžitev znaša 1,3 milijarde evrov. Foto: EPA

To pomeni državo, ki je izstopila z mediteranskega vlaka in gre proti centralnoevropskim državam. V končni fazi to pomeni nižjo ceno za zadolževanje.

Primož Cencelj, KD skladi

Krize je konec, posledice ostajajo. Odražajo se v visokem dolgu države: od 32 milijard javnega dolga jih 28 odpade na proračun. Četudi ga uravnotežimo, bo treba v naslednjih desetih letih vsako leto vrniti okoli dve milijardi dolga.
Prav je, da država izkoristi obdobje nizkih obrestnih mer in podaljša zapadlost dolga, je prepričan Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe: "Da se lahko na dolgi rok, govorimo o desetih in tridesetih letih, zadolžuje po obrestnih merah, ki so malo nad odstotkom."

Nič več del PIGS-ov
Pred tremi, štirimi leti, smo si izposojali po 6-odstotni obrestni meri, in to na ameriškem trgu, da smo lahko finančno preživeli in sanirali banke. Zdaj nas investitorji ne uvrščajo več med tako imenovane mediteranske države, torej v skupino z Italijo, Španijo, Portugalsko, ugotavlja Primož Cencelj s KD skladov.

"To pomeni državo, ki je izstopila z mediteranskega vlaka in gre proti centralnoevropskim državam. V končni fazi to pomeni nižjo ceno za zadolževanje."

In prav to bo za Slovenijo izredno pomembno v obdobju po krizi, vendar z visokimi finančnimi obveznostmi. Omenili smo, da bo treba v naslednjih desetih letih vsako leto odplačati okoli dve milijardi dolga.

"Številke so visoke, ko jih omenite v absolutnih zneskih. Relativno gledano pa so dokaj enakomerno porazdeljene po posameznih letih," je komentiral Hribar.

"Ministrstvo za obresti" med večjimi
S takšno enakomerno porazdelitvijo se država izogne tveganju, da bi v enem letu zapadlo veliko dolga, morda ravno takrat, ko bi se pogoji zadolževanja poslabšali. Zaradi boljših pogojev zadolževanja pa se znižuje tudi izdatek za obresti. Še pred dvema letoma smo odšteli skoraj milijardo dvesto milijonov, letos bo treba okoli 950 milijonov.

Še vedno veliko, saj ima večina ministrstev veliko manj denarja. Samo tri ministrstva od 14 - za delo, izobraževanje in finance - imajo večji proračun, kot moramo na leto nameniti za obresti.

To pomeni državo, ki je izstopila z mediteranskega vlaka in gre proti centralnoevropskim državam. V končni fazi to pomeni nižjo ceno za zadolževanje.

Primož Cencelj, KD skladi