Od januarja 2017 lahko uporabniki dimnikarja izberejo sami. Foto:
Od januarja 2017 lahko uporabniki dimnikarja izberejo sami. Foto:

Zrak je tako slab, da vpliva celo na delovanje njegove toplotne črpalke, pogosteje mora zaradi velike količine majhnih delcev v zraku menjati tudi filtre zunanjega zraka. Prepričan je, da je za močno onesnažen zrak krivo nepravilno kurjenje.

Nova dimnikarska zakonodaja še naprej buri duhove. Uporabniki trdijo, da so se dimnikarske storitve podražile, marsikdo meni, da lahko lastno kurilno napravo vzdržuje sam. "V zadnjih letih sem opazil, da vsi odstranjujejo oljne kotle in se odločajo za peči na trda goriva, na drva, ki pa niso ustrezno pripravljena, niso dovolj suha, pogosto ljudje uporabljajo drva iz svojih gozdov, vendar jih ne sušijo, temveč jih pripravljajo za sproti," dodaja. Na to Alagič večkrat opozoril tako dimnikarsko službo kot pristojno inšpekcijo. Ta pojasnjuje, da je dimnikarska služba izvedla več pregledov malih kurilnih naprav, pri tem pa preseženih mejnih vrednosti emisij ni ugotovila.

Posledice nepravilnega kurjenja tudi usodne
Samo lani je zaradi nenamerne izpostavljenosti škodljivim snovem, dimu in ognju, torej zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, umrlo šest ljudi, skupaj od leta 2013 15. Nekaj primerov iz minulih let: v naselju Hudinja pod Roglo so leta 2012 v enem od tamkajšnjih apartmajev zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrla mlada moška in dekle. Preiskava je potrdila, da so se trije mladi zastrupili zaradi hkratnega delovanja plinske in kaminske peči, pri čemer ni bilo ustrezno poskrbljeno za zračenje. V kurilnici na lesno biomaso v naselju Retnje pri Tržiču je zaradi zastrupitve v zalogovniku lesnih sekancev leta 2015 umrl 74-letni moški, v bolnišnico pa so morali odpeljati tudi sedem reševalcev in gasilcev, ki so ga oživljali. Podobnih zgodb s tragičnim koncem je še veliko. Maja 2014 je v požaru na Vranjem vrhu umrla 65-letna domačinka. Vzrok za požar: neočiščene kurilne naprave. Novembra 2016 sta se v Kalu nad Hrastnikom zaradi nepravilne uporabe plinske peči zastrupila moški in ženska. Nepravilno izgorevanje v štedilniku na trda goriva in zamašen dimnik sta bila januarja letos usodna tudi za par iz Kresnic pri Litiji.

Plin brez barve in vonja
Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje letno umre približno 50 ljudi, največ v času kurilne sezone. Četrtina teh smrti je posledica samomora, v 75 odstotkih pa gre, predvsem v zimskih mesecih, za nesrečo. Damjan Grenc s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na kliničnem centru v Ljubljani pravi, da se na urgenco vsako leto zateče od 20 do 50 ljudi. "Vzrok je zastrupitev z ogljikovim monoksidom, čez palec ocenjujem, da gre pri dveh tretjinah primerov za nenamerno izpostavljanje plinu, ki uhaja iz neustrezno vzdrževanih naprav." Ali bo to sliko spremenila obvezna vgradnja detektorjev ogljikovega monoksida, je vprašanje. Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost meni, da so bistveni elementi za zagotavljanje požarne varnosti način vgradnje kurilne naprave, njeno vzdrževanje in čiščenje dimnika. "Ko kateri koli od teh elementov zataji, lahko pride do požara, tudi do zastrupitve, vpliva pa tud na naše okolje."

Z zakonodajo nezadovoljni tako dimnikarji kot uporabniki
Nasprotovanje novi dimnikarski zakonodaji so izrazili tako nekateri dimnikarji kot Društvo civilna iniciativa Malečnik in Vseslovenska civilna pobuda Dimnik, na ministrstvu za okolje pa so nekatere njihove trditve zavrnili že oktobra. Dimnikarji so kritični do tega, da so dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev pridobila podjetja brez ustrezne opreme in tista, ki so kljub določilom tega zakona nedvomno v konfliktu interesov, opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad izvajalci in uporabniki, nepopolne evidence, omejevanje cen na prostem trgu, pogrešajo tudi časovne norme za vse storitve. Uporabniki se namreč po njihovih navedbah izogibajo naročanju dimnikarjev, nekvalificirani delavci opravljajo meritve z neprimerno opremo. Na ministrstvu med drugim pravijo, da serviser z merilnimi instrumenti opravlja meritve zaradi postopka nastavitev parametrov zgorevanja, naloga dimnikarja pa je, da preveri, ali kurilna naprava presega mejne vrednosti emisij z dimnimi plini. Med drugim na ministrstvu tudi izpostavljajo, da se cene dimnikarskih storitev niso zvišale. Civilni združenji sta izračunali, da prvi pregled kurilne naprave, za katerega sta predvideni dve uri in 38 minut, po novem stane 106,02 evra, doslej je tak pregled stal 65,88 evra.

Večje varnosti z novim zakonom ne bo
Mateja Gris pozdravlja možnost izbire dimnikarske službe, a dodaja, da nova zakonodaja večje požarne varnosti ne prinaša. "Manjka sistem nadzora, na trgu morajo biti preverjene službe, ne sme pa biti neke nelojalne konkurence, ki bi za nižjo ceno naredila nekaj manj ali slabše, kar pa je pri nas precej verjetno." Na pomanjkanje nadzora opozarja tudi dr. Aleš Jug s Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in predavatelj na eni od univerz v okolici Bostona. "Ne gremo v čisto pravo smer. Nadzor in stalna prisotnost nekoga, ki bdi nad dogajanjem v objektu, sta izredno pomembna, zdaj pa s predpisi nekoliko preveč ohlapno pristopamo k področju požarne varnosti." Jug dodaja, da ljudje niso toliko ozaveščeni, da bi sami redno naročali vzdrževanje kurilnih naprav, obenem pa dimnikarjem pogosto upravičeno ne zaupajo. "Na splošno smo Slovenci zelo inovativni in poskušamo dimnike čistiti sami ter menimo, da dimnikar ni potreben, na drugi strani pa dimnikarjem ne zaupamo. Pogosto upravičeno, menim, da v Sloveniji manjka kakovostna dimnikarska šola." Eden največjih strokovnjakov za požarno varnost v svetovnem merilu dodaja, da varnost ne more biti popolnoma prepuščena trgu, lastnike kurilnih naprav pa opominja, da v primeru neustreznega vzdrževanja ogrožajo ne le lastno, temveč tudi varnost okolice.

Je nov zakon o dimnikarskih storitvah prinesel več reda ali večji kaos? Je dimnikarske storitve podražil ali ne? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 7. novembra 2017, ob 17:25 na 1. Programu Televizije Slovenija.