Dolg centralne države je bil ob koncu julija nekaj manj kot 27,8 milijarde evrov, od tega notranji dolg približno 18,7 milijarde evrov, zunanji dolg pa nekaj manj kot 9,1 milijarde evrov. Na obveznice je odpadlo za 26,8 milijarde evrov dolga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Dolg centralne države je bil ob koncu julija nekaj manj kot 27,8 milijarde evrov, od tega notranji dolg približno 18,7 milijarde evrov, zunanji dolg pa nekaj manj kot 9,1 milijarde evrov. Na obveznice je odpadlo za 26,8 milijarde evrov dolga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Dolg državnega proračuna predstavlja največji del javnega dolga, ki se je začel povečevati z nastopom finančne krize leta 2009 in je bil konec lanskega leta pri 83,2 odstotka BDP-ja, kaže poročilo vlade, ki ga bo predstavila tudi DZ-ju. Dolg proračuna predstavlja 70 odstotkov BDP-ja. Zadolženost lokalne ravni države ostaja na ravni okoli dveh odstotkov BDP-ja. Skupna nova zadolžitev države pa je lani dosegla 3,57 milijarde evrov.

Dolg pravnih oseb javnega sektorja je 31. december 2015 znašal 17,91 odstotka BDP-ja. Njihov dolg se je v primerjavi s preteklim letom znižal za 523,7 milijona evrov, glavni razlog za to pa je višje razdolževanje v primerjavi z novim zadolževanjem. Brez zadolževanja DUTB-ja bi se dolg preostalih oseb javnega sektorja zmanjšal že v letih 2013 in 2014.

Država je v letu 2015 izdala tudi za 295 milijonov evrov poroštev, največji del odpade na Dars, unovčenih jih je bilo za sedem milijonov evrov zaradi unovčitve poroštev s strani Mariborske livarne Maribor.

Stanje državnih poroštev in jamstev se je lani znižalo za 1,217 milijarde evrov, na 7,059 milijarde evrov ob koncu leta oz. 18,3 odstotka v deležu BDP-ja. Približno tretjina tega zneska se nanaša na poroštva in jamstva, izdana za omejevanje učinkov finančne krize.

Letos novega dolga za 2,25 milijarde evrov
Da bi zmanjšala breme obresti na proračun, je država letos zmanjšala tudi svoj obseg dolarske zadolžitve za 1,75 milijarde dolarjev ter s tem proračunu prihranila 46 milijonov evrov obresti.

Z zamenjavo obveznic krajše ročnosti z obveznicami daljše ročnosti je država po navedbah ministrstva za finance znižala še tveganje refinanciranja in tržno tveganje, z dodatno izdajo 20-letnih obveznic pa se je izboljšala tudi likvidnost te obveznice na sekundarnem trgu, kar bo po njihovih besedah imelo pozitivne implikacije za prihodnje financiranje proračuna.

Država je maja izdala za 750 milijonov evrov dodatnih 10-letnih obveznic z zapadlostjo v juliju 2025 in kuponsko obrestno mero 2,125 odstotka ter za 500 milijonov evrov dodatnih 16-letnih obveznic z zapadlostjo v marcu 2032 in kuponsko obrestno mero 2,25 odstotka. Ta teden pa je izdala za milijardo evrov dodatnih 20-letnih obveznic, ki zapadejo 25. marca 2035 in katerih kuponska obrestna mera je 1,5 odstotka, kar naj bi za letos zadostovalo.