V zadnjih dneh so hmeljarji dobili nekaj pomoči delavcev, ki so se javili na poziv, objavljen na družbenih omrežjih, je povedal pridelovalec hmelja in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. "V sredo je prišlo 34 ljudi, od tega je samo eden z zavoda za zaposlovanje, drugi so delavci, ki so sicer zaposleni, a trenutno zaradi zaprtih vrtcev in podjetij na čakanju."

Njihova pomoč je v tem času, ko hmeljarji hitijo z napeljevanjem vrvic in hmelja, zelo dobrodošla, a Oset opozarja, da so ti delavci začasna rešitev, saj se bodo vsi v določenem času vrnili v svoje službe. Zato si še naprej si prizadevajo, da bi iz Romunije organizirali prevoze sicer že stalnih ekip sezonskih delavcev. Če jim to ne bo uspelo, se Oset boji, da jim jih bodo prevzeli pridelovalci iz Nemčije. Če jim tuje delavce vendarle uspe dobiti, bodo morali ti, potem ko bodo prišli v Slovenijo, teden dni počakati v karanteni. Trenutno je po njegovih podatkih v Sloveniji na hmeljiščih že okoli 400 tujih sezonskih delavcev, še okoli od 380 do 400 jih potrebujejo za nadaljnja dela. Nekaj teh so doslej nadomestili domači delavci.

Glede delavcev, ki bi bili napoteni od kmetijskega ministrstva, Oset za zdaj nima konkretnih podatkov. So pa pomoč hmeljarjem po njegovih besedah že napovedali v Pivovarni Union. Od tam naj bi zaposleni prišli pomagat na hmeljišča prihodnji konec tedna, pridružili naj bi se jim tudi nekateri športniki.

Iščejo se delavci za obiranje jagod

S težavami pri zagotavljanju sezonske delovne sile se spopadajo tudi na Kmetiji Jarkovič v Brodu v Podbočju v občini Krško, ki ima približno 8,5 hektarja nasajenih jagod, ukvarja pa se tudi z zelenjadarstvom. Igor Jarkovič je povedal, da so od delavcev, ki so se javili na poziv ministrstva, dobili nekaj telefonskih klicev, a predvsem iz oddaljenejših krajev po državi. Za zdaj še ne vedo, kako bodo omenjeno težavo rešili. "V nekaj dneh bo jasno, kaj se bo zgodilo," je dejal.

Tuja delovna sila bolj priljubljena kot domača

Z domačimi delavci imajo sicer slabe izkušnje, predvsem zaradi njihove nezanesljivosti in neusposobljenosti, hkrati pa menijo, da vsakodnevna vožnja iz različnih krajev in pokrajin po državi med epidemijo novega koronavirusa ni dobra rešitev.

Bolje bi bilo, če bi tistih približno 70 že usposobljenih sezonskih delavcev, ki jih potrebujejo, kot običajno prišlo iz BiH-a, je prepričan. Ti bi ob prihodu v Slovenijo teden dni ostali v karanteni, potem bi jih znova testirali, in če ne bi bili okuženi, bi jih nastanili v bližini delovišča, ki ga nato ne bi zapuščali. Tako bi tudi omejili možnost prenosa morebitne okužbe, je opozoril. Jarkovič je še dejal, da imajo podobne težave in pomisleke tudi drugi pridelovalci jagod in zelenjadarji na Dolenjskem in v Posavju.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je v sredo povedala, da se je na njihov poziv k pomoči kmetom pri sezonskih opravilih v zgolj štirih dneh odzvalo že skoraj 400 ljudi. "Imamo prve odzive zavoda za zaposlovanje, da so prve pogodbe že sklenjene in so prve napotitve že stekle," je med drugim povedala Pivčeva in dodala, da so tako na hmeljiščih, kjer se s sezonskimi deli trenutno najbolj mudi, že dobili prvo pomoč. Na poziv naj bi se od 10. marca do danes odzvalo skoraj 450 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni in zaposleni, ki bi želeli pomagati, so sporočili z ministrstva.