Da bo ameriška centralna banka (po dvodnevnem sestanku v okviru redne novembrske seje) četrtič zapored zvišala obrestno mero za 0,75 odstotne točke (na raven med 3,75 in 4,0 odstotka), se zdi že skoraj gotovo, precej bolj zanimivo pa bo spremljati, kaj bo o prihodnji politiki obrestnih mer povedal guverner Jerome Powell. Foto: EPA
Da bo ameriška centralna banka (po dvodnevnem sestanku v okviru redne novembrske seje) četrtič zapored zvišala obrestno mero za 0,75 odstotne točke (na raven med 3,75 in 4,0 odstotka), se zdi že skoraj gotovo, precej bolj zanimivo pa bo spremljati, kaj bo o prihodnji politiki obrestnih mer povedal guverner Jerome Powell. Foto: EPA

Delniški trgi so v november krenili previdno (indeksi v New Yorku so v torek drugi dan zapored izgubljali), kar pa po tako izraziti oktobrski rasti ni presenetljivo. Dow Jones je prejšnji mesec namreč poskočil za 13,95 odstotka. Gre za največjo mesečno rast po letu 1976, ko je Dow v januarju pridobil 14,41 odstotka. V zadnjih 46 letih sta bila podobno donosna še januar 1987 (+13,82 odstotka) in november 2020 (+11,84). Dow Jones je v nasprotju z Nasdaqom, v katerem je veliko tehnoloških delnic, precej bolj sestavljen iz delnic industrijskih, energetskih in finančnih podjetij, ki so prejšnji mesec cvetele. Delnice proizvajalca težke mehanizacije Caterpillar so na primer poskočile kar za 30 odstotkov, Chevronove pa za 23 odstotkov, potem ko je bil četrtletni dobiček (11,2 milijarde dolarjev) skoraj dvakrat višji kot v istem lanskem obdobju. Vlagatelji so se torej v veliki meri odločali za rotacijo iz tehnoloških delnic v delnice "value", ki jih vse višje obrestne mere ne bodo tako prizadele, kar so potrdili tudi poslovni rezultati tretjega letošnjega četrtletja.

V torek je v New Yorku prevladovala rdeča barva: Dow Jones (32.653 točk) se je znižal za 0,24 odstotka, S & P 500 (3856) za 0,41 odstotka in Nasdaq (10.890) za skoraj odstotek. Foto: Reuters
V torek je v New Yorku prevladovala rdeča barva: Dow Jones (32.653 točk) se je znižal za 0,24 odstotka, S & P 500 (3856) za 0,41 odstotka in Nasdaq (10.890) za skoraj odstotek. Foto: Reuters

Amazonove delnice v torek znova strmo navzdol
Prejšnji teden je prinesel visoke padce delnic tehnoloških velikanov, kot so Facebook, Google, Amazon in Microsoft. Pri vseh je bilo v četrtletnih bilancah opaziti padec dobička (tudi za več kot 50 odstotkov), razlogi pa so različni – višji stroški, manj oglaševalskih prihodkov, ohlajanje svetovnega gospodarstva, krepitev dolarja ... Tudi napovedi so precej črnoglede, predvsem Amazon je za božično sezono nenavadno pesimističen. V torek se je tečaj Amazonovih delnic sesedel še za slabih šest odstotkov in je bil pri 96 dolarjih na novem letošnjem dnu. Ali so delnice tehnoloških velikanov po visokih padcih že primerne za nakup, je težko reči, se pa zdi, da so zdaj v ceno vračunani že številni pesimistični scenariji in da bi lahko sledil lep odboj, sploh če Fed ne bo preveč jastrebji. Facebookove oziroma Metine delnice so že 75 odstotkov pod rekordom iz lanskega septembra (cena je najnižja v zadnjih sedmih letih), pri Morgan Stanleyju pa so 12-mesečno ciljno vrednost znižali z 205 kar na 105 dolarjev, kar je le nekoliko višje od trenutnega tečaja 95 dolarjev.

oktobrska spremembaletošnja spremembavrednost
Dow Jones +14 %-16 %30.523 točk
Nasdaq+3,9 %-30 %10.890 točk
DAX+9,4 %-16 %13.338 točk
SBI TOP +5,7 %-19 %1.017 točk
dolarski indeks-0,5 %+17 % 111,54 točke
nafta brent+8,6 %+20 %94,7 USD
zlato-1,6 %-10 % 1648 USD
bitcoin+5,5 %-57 %

20.450 USD

Družba Tuttle Capital Management je vložila prospekt za izdajo dveh ETF-skladov, katerih strategija bi temeljila na ravno nasprotnih poslih, kot jih priporoča znani CNBC-jev borzni komentator Jim Cramer. Če bi ta svetoval nakup delnic, bi sklada delnice kupovala na kratko (shortala) in obratno. Ob tem povejmo, da je zelo uspešen ETF-sklad AXS Short Innovation Daily, ki od lani novembra kupuje na kratko papirje, na katere stavi nekoč zelo uspešen sklad ARK Innovation ETF, ki pa je v zadnjem letu dni v krepkem minusu. Posledično je sklad AXS Short Innovation Daily izjemno uspešen, njegov donos v letu dni je skoraj 100-odstoten. Foto: CNBC
Družba Tuttle Capital Management je vložila prospekt za izdajo dveh ETF-skladov, katerih strategija bi temeljila na ravno nasprotnih poslih, kot jih priporoča znani CNBC-jev borzni komentator Jim Cramer. Če bi ta svetoval nakup delnic, bi sklada delnice kupovala na kratko (shortala) in obratno. Ob tem povejmo, da je zelo uspešen ETF-sklad AXS Short Innovation Daily, ki od lani novembra kupuje na kratko papirje, na katere stavi nekoč zelo uspešen sklad ARK Innovation ETF, ki pa je v zadnjem letu dni v krepkem minusu. Posledično je sklad AXS Short Innovation Daily izjemno uspešen, njegov donos v letu dni je skoraj 100-odstoten. Foto: CNBC

Bo Fed prinesel veselje ali bolečino
Popoldne bo torej znana odločitev zveznih rezerv o novem dvigu obrestne mere. Zelo verjetno se bo Fed v boju proti trdovratni inflaciji odločil, da obresti privije za 75 bazičnih točk. Tako ostrega zviševanja ni bilo že od 80. let – marca je Fed obresti zvišal le za 25 bazičnih točk, aprila za 50, nato pa trikrat zapored za 75. Za vlagatelje je ključno vprašanje, kdaj se bo dogajanje umirilo. Če bo Fed signaliziral, da bo decembra obresti zvišal "le" še za 50 bazičnih točk, bi bila to že dobrodošla novica za borze. Če tega upanja ne bo, se bodo tečaji znova sesedli in oktobrski "rally" bo izzvenel podobno, kot je avgustovski, ko je bilo veselja konec v trenutku, ko je Jerome Powell vlagatelje opozoril, naj se pripravijo na brezkompromisno zaostrovanje denarne politike in da bo zniževanje inflacije boleče.

Ko bo Fed obvladal inflacijo, bodo obresti znova na ničelni ravni
Nobelovec Paul Krugman je prejšnji mesec posvaril ameriško centralno banko, da pri boju zoper inflacijo tvega preveč in bi lahko povzročila nepotrebno gospodarsko škodo. Občutno višje obrestne mere – še februarja je bila obrestna mera Fed funds ničelna, od danes bo verjetno v razponu od 3,75 do 4,0 odstotka – se že poznajo na dobičkih ameriških korporacij, so pa zato gibanja na trgu dela še vedno spodbudna (brezposelnost je rekordno nizka), morda celo preveč spodbudna, saj ima tako Fed še več poguma, da močno zaostruje monetarno politiko. Kakor koli, Krugman meni, da Fed pretirava: "Zamujal je z dvigovanjem obrestnih mer, zdaj pa me skrbi, da se ponavlja tista šala o vozniku, ki povozi pešca, nato pa poskuša svojo neumnost popraviti tako, da zapelje vzvratno in pešca povozi še enkrat." Zanimiva je še Krugmanova napoved, da se bodo obrestne mere kmalu po tem, ko bo Fed obvladal inflacijo, znova vrnile na ničelno raven.

Dogecoin v nebo
Na trgu kriptovalut je v zadnjih dneh največ pozornosti namenjene dogecoinu. Njegova cena se je v sedmih dneh ob znatno večjem prometu več kot podvojila in trenutno znaša 0,14 dolarja. V ozadju so pričakovanja, da bo Muskov prevzem Twitterja prinesel večjo uporabno vrednost tega kovanca, saj je Musk namignil, da bi lahko uvedel plačevanje Twitterjevih storitev (modre kljukice) ravno z dogecoinom. Med 25. in 29. oktobrom je bila rast dogecoina celo 150-odstotna, tako da je tržna kapitalizacija kovanca presegla kapitalizacijo ADE. Nadaljnja rast dogecoina je zelo vprašljiva, pri tehnični analizi se opazi, da je trenutno v najbolj prenakupljenem območju po aprilu 2021.