Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

"Evropska unija bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami," je v sklepih, sprejetih v sredo, zapisal Evropski svet. Iran in njegove zaveznike v regiji so pozvali, naj ustavijo vse napade. Ob tem pa Evropski svet "vse strani poziva k skrajni zadržanosti in naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v regiji", so voditelji še zapisali v sklepih.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je "zelo pomembno narediti vse za izolacijo Irana."

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je že po torkovem neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic napovedal pripravo predloga za razširitev sankcij proti Teheranu, ki trenutno veljajo zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, ta pa jih uporablja za napade na Ukrajino. Lahko bi veljale še za rakete in za dobave orožja iranskim zaveznikom v regiji, je pojasnil Borrell.

"Evropski svet poziva Iran in njegove zaveznike, vključno z Libanonom, da prekinejo vse napade, vse stranke pa spodbuja, naj izkažejo zadržanost in se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v regiji. Evropska unija bo sprejela nadaljnje ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami. EU ostaja polno zavezan prispevku k deeskalaciji in varnosti v regiji," je pisalo v osnutku izjave, ki so ga dobili na vpogled pri Guardianu in Reutersu.

Več voditeljev držav članic EU-ja je ob prihodu na dvodnevno zasedanje v Bruslju pozvalo k umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu.

O predlogu bodo zunanji ministri EU-ja predvidoma razpravljali prihodnji ponedeljek na rednem zasedanju v Luxembourgu.

Predsedniki vlad in držav EU-ja, med njimi slovenski premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje.

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je dobro, da se je Izraelu ob pomoči zaveznikov uspelo ubraniti pred iranskim napadom, v katerem je Teheran v noči s sobote na nedeljo proti izraelskemu ozemlju poslal okoli 300 brezpilotnih letalnikov in raket. "Za nas je pomembno, da se ta trenutek izkoristi za dodatno umiritev napetosti ter da Izrael ta uspeh izkoristi za okrepitev svojega položaja v regiji in ne odgovori z obsežnim napadom," je poudaril.

K zadržanosti so pozvali tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, španski premier Pedro Sanchez, irski premier Simon Harris in belgijski premier Alexander De Croo.

V čakanju na povračilne ukrepe Izraela

Gre za prvo srečanje voditeljev EU-ja po sobotnem napadu, ki ga je Iran izvedel kot povračilo za izraelski napad na iranski konzulat v Siriji 1. aprila, v katerem je bilo ubitih sedem pripadnikov iranske revolucionarne garde.

Izrael je nakazal, da se bo za napad maščeval, a še ni znano, kako. EU je pozval Izrael, naj se zadrži, je pa tudi izrazil pripravljenost, da zaostri sankcije proti Teheranu.

"Moramo se prilagoditi, moramo razširiti sankcije proti Iranu," je še pred vrhom napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Smo naklonjeni sankcijam, ki bi zajele tudi vse tiste, ki pomagajo izdelovati brezpilotne letalnike in rakete, uporabljene v sobotnih napadih."

Voditelji na vrhu razpravljajo o zunanjepolitičnih temah. Foto: Reuters
Voditelji na vrhu razpravljajo o zunanjepolitičnih temah. Foto: Reuters

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je napad Irana razkril "novo ligo avtoritarcev", ki si prizadevajo razbiti mednarodni red in privesti demokracije do točke zloma.

Nekatere države članice EU-ja so predlagale tudi uvedbo sankcij proti iranski revolucionarni gardi, denimo De Croo, a je Borrell dejal, da je po pravilih EU-ja to mogoče samo, če ugotovijo, da je skupina sodelovala pri terorističnih dejavnostih.

ZDA in druge zahodne vlade upajo, da bodo nove sankcije proti Iranu pomagale prepričati Izrael, da omeji obseg svojih povračilnih ukrepov.

Zelenski pozval k okrepitvi ukrajinske zračne obrambe

Voditelji so razpravljali tudi o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Prek videopovezave jih je nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jih je pozval k dodatni pomoči za okrepitev ukrajinske zračne obrambe pred ruskimi napadi.

Poudaril je, da obramba Ukrajine in okoliških držav ni na takšni ravni, kot jo imajo Izrael in
druge države v regiji Bližnjega vzhoda, ki so pretekli konec tedna izraelsko ozemlje uspešno ubranile pred iranskimi letalniki in raketami. "Ukrajinsko nebo in nebo naših sosed si zaslužita enako varnost," je dejal ukrajinski predsednik in se zahvalil vsem, ki pomagajo. Izpostavil je
nemškega kanclerja Scholza, ki je napovedal dobavo dodatnega sistema zračne obrambe patriot. Vendar pa so potrebe po njegovih besedah večje. Obenem je pozval k dodatnim dobavam orožja za ukrajinske vojake, med drugim topniških izstrelkov, vojaških vozil, brezpilotnih letalnikov in vse druge opreme.

Zelenski se je prav tako zavzel, da bi EU junija začel pristopna pogajanja s Kijevom, in pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji.

Voditelji EU-ja so nato sprejeli sklepe, v katerih so poudarili potrebo po nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. "Evropski svet poudarja potrebo po nujni zagotovitvi zračne obrambe Ukrajini ter pospešitvi in okrepitvi dobav vse potrebne vojaške pomoči, vključno s topniškim strelivom in raketami," so voditelji članic zapisali v sprejetih sklepih vrha.

Svet EU-ja, v katerem se sestajajo ministri, so pozvali, naj sprejmejo potrebne ukrepe. O nadaljnji podpori Ukrajini bodo v ponedeljek na skupnem zasedanju v Luxembourgu razpravljali zunanji in obrambni ministri članic.

Evropski svet je obsodil tudi ruske napade na ukrajinske civiliste ter civilno in kritično infrastrukturo, predvsem na energetski sektor. Zagotovili so okrepitev humanitarne pomoči, vključno z električnimi generatorji.

Voditelji držav EU-ja razpravljajo o ukrepih za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva

Belgija in Češka za nove sankcije proti Moskvi zaradi domnevnega vmešavanja v delo EU-ja

Belgijski in češki premier Alexander De Croo in Petr Fiala sta kolege iz drugih članic EU-ja pred zasedanjem v Bruslju pozvala k uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenih poskusov vmešavanja v delo EU-ja. Poziv sledi odkritjem čeških in belgijskih obveščevalnih služb o poskusih vplivanja na delo Evropskega parlamenta.

De Croo in Fiala sta spomnila, da je več držav članic Unije v zadnjem času odkrilo poskuse zunanjih akterjev, da bi vplivali na demokracijo v Evropi, med drugim vmešavanje v procese odločanja v Evropskem parlamentu.

V pismu, ki sta ga kolegom in predsednikom institucij EU-ja poslala v torek, sta zapisala, da so belgijske obveščevalne službe potrdile obstoj ruskih omrežij, katerih namen je bil spodbujati sodelovanje med proruskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Cilj teh aktivnosti je bilo tudi prispevati k izvolitvi čim več proruskih kandidatov na junijskih volitvah v Evropski parlament, v njihove pisarne pa nato zaposliti člane ruskih omrežij.

Češka je že uvedla sankcije proti več posameznikom in proruskemu portalu Voice of Europe, ki je v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU-ju. "Zdaj je pravi čas za vzpostavitev novega sankcijskega režima EU-ja, namenjenega boju proti ruskim zlonamernim aktivnostim," sta ob tem zapisala De Croo in Fiala.

Prav tako je treba preučiti, ali mandata Evropskega javnega tožilstva (EPPO) in Urada EU-ja za boj proti goljufijam (OLAF) omogočata pregon tega vmešavanja. "Če ga ne, ne smemo izključiti razširitve teh mandatov, da bi bil v prihodnje pregon mogoč," sta zapisala.

Na srečanju zunanjih ministrov G7 tudi o sankcijah zoper Iran

Na italijanskem otoku Capri se je začelo tridnevno srečanje zunanjih ministrov skupine G7, kjer bodo med drugim govorili o sankcijah zoper Iran, je povedal gostitelj Antonio Tajani.

Prav Bližnji vzhod bo v središču ministrskih razprav, dotaknili pa se bodo tudi vprašanja pospešitve dobav sistemov zračne obrambe Ukrajini."Skupaj si bomo prizadevali za uvedbo sankcij proti Iranu. Videli bomo, ali je mogoče najti rešitev in kakšne sankcije," je dejal Tajani.

Skupino G7 poleg predsedujoče Italije, Združenega kraljestva ter Nemčije tvorijo še ZDA, Kanada, Japonska in Francija. Na jug Italije sta v okviru razprav o vojni v Ukrajini vabljena tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in zunanji minister Ukrajine Dmitro Kuleba.

Eden od ciljev tokratnega srečanja naj bi bila tudi pospešitev dobav sistemov zračne obrambe ukrajinski vojski, ki se v zadnjih mesecih spopada s pomanjkanjem streliva in naraščajočim pritiskom ruskih sil. Med drugimi temami bodo indijsko-pacifiška regija, kibernetska varnost, umetna inteligenca, boj proti dezinformacijam in Afrika.