Kohezijska sredstva, s katerimi se želi pomagati manj razvitim regijam, bodo največja postavka prihodnjega evropskega proračuna. Foto: MMC RTV SLO
Kohezijska sredstva, s katerimi se želi pomagati manj razvitim regijam, bodo največja postavka prihodnjega evropskega proračuna. Foto: MMC RTV SLO

Po predlogu za črpanje evropskih sredstev v obdobju med letoma 2014 in 2020, ki ga je objavila Evropska komisija, bodo do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev tako še vedno upravičene tudi tiste regije, ki presegajo 75 odstotkov BDP-ja evropskega povprečja. Takšna območja so v Evropski uniji tri, poleg zahodne Slovenije še Bukarešta in Kreta.

Po neuradnih ocenah bi to za zahodno Slovenijo v sedmih letih pomenilo okoli 500 milijonov evrov, je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič. Kohezijska politika bo sicer največja postavka evropskega proračuna do leta 2020, saj naj bi po predlogu komisije znašala 380 milijard evrov.

Po razdelitvi zahod države "prebogat"
Ta sredstva so bila pod vprašajem, ker se je Slovenija razdelila na dve regiji: vzhodno in zahodno Slovenijo. Medtem ko vzhodna Slovenija tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega evropskega BDP-ja, pa je bila resna težava za Slovenijo to, da je zahodna regija z razdelitvijo presegla 100-odstotkov BDP-ja, je razložil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Dejal je, da je Evropska komisija odločila, da države, ki so bile do zdaj pod 75 odstotki povprečnega BDP-ja EU-ja in so dobivale kohezijsko pomoč, pa so zdaj dosegle raven do 90 odstotkov, morajo dobiti poseben status kot prehodne regije in so zato še vedno upravičene do določene pomoči. Vzhodna Slovenija bo tako še naprej upravičena do celotne kohezijske pomoči.