Spremembe bi članicam in kmetom omogočile večjo prožnost pri izpolnjevanju okoljskih pogojev.

Poslanci so s 425 glasovi za, 130 proti in 33 vzdržanimi po nujnem postopku podprli spremembe določenih t. i. dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (GAEC), ki so namenjeni varovanju okolja in podnebja in jih morajo kmetje upoštevati, če želijo prejeti neposredne podpore iz skupne kmetijske politike (SKP). Spremembe bi v skladu s predlogom Bruslja veljale do konca trenutnega programa SKP leta 2027.

Podprli so spremembo GAEC 8, ki v skladu s trenutnimi pravili predvideva, da morajo kmetje del ornih površin pustiti neobdelan. Po novem bi bila obvezna le ohranitev obstoječih krajinskih značilnosti. Obenem pa bi države kmete prek ekoshem spodbujale, da del ornih površin namenijo neproduktivnim površinam ali za nove krajinske značilnosti, kot so drevesa ali živa meja. To bi bilo za kmete prostovoljno.

Drugi pogoj se nanaša na kolobarjenje na ornih zemljiščih. V okviru GAEC 7 bi se lahko članice namesto za kolobarjenje odločile za diverzifikacijo posevkov.

Podprli so še spremembo pogoja GAEC 6 o minimalni pokritosti tal v občutljivih obdobjih. Članice bi imele bolj proste roke pri določanju teh obdobij in tudi s čim morajo biti tla pokrita.

Poleg tega bi lahko članice v primeru izrednih vremenskih razmer, ki bi kmetom preprečile izpolnjevanje okoljskih pogojev, omogočile začasno odstopanje od njih. Prav tako pa bi lahko po novem nacionalni strateški načrt SKP spremenile dvakrat na leto, in ne samo enkrat.
Evropski parlament je podprl tudi spremembo, v skladu s katero pri kmetijah, manjših od 10 hektarjev, ne bi preverjali izpolnjevanja pogojev GAEC. To pomeni, da jih tudi kazni ne bi mogle doleteti.

Zdaj bo moral predlog Svet EU-ja še uradno potrditi, nato bo spremenjena zakonodaja objavljena v uradnem listu EU-ja. Spremenjena pravila bi lahko začela veljati še pred poletjem.
Predloge je Evropska komisija predstavila sredi marca zaradi množičnih protestov kmetov po številnih državah članicah, na katerih so zahtevali omilitev okoljskih ciljev, zmanjšanje birokracije, boljše cene za svoje pridelke in ukrepanje glede po njihovem mnenju nelojalne konkurence iz tretjih držav, predvsem Ukrajine.

"Današnje glasovanje in sprejetje poenostavitev SKP-ja jasno dokazujeta, da je EU slišal evropske kmete, ki so v preteklih mesecih zelo glasno in vztrajno protestirali po naši celini," je ob glasovanju v parlamentu dejal slovenski evroposlanec Franc Bogovič (EPP/SLS). "S tem kmetom dajemo jasno zavezo, da jih podpiramo pri njihovem ključnem poslanstvu – pridelavi hrane," je zapisal v izjavi za javnost.

Zakonodaja o preprečevanju nasilja nad ženskami

Evropski parlament je podprl prva pravila EU-ja na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki med drugim uvajajo smernice za kazniva dejanja na spletu, žrtvam pa bodo omogočila tudi boljši dostop do pravnega varstva.

Zakonodaja določa pravila glede opredelitve in obravnave določenih kaznivih dejanj in žrtvam zagotavlja potrebno podporo in zaščito. Na evropski ravni bo kriminalizirala pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nesoglasno izmenjavo intimnih slik in spletno ustrahovanje.

Nova pravila uvajajo tudi posebne smernice za kazniva dejanja na spletu, kot sta razkrivanje zasebnih informacij in neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin.

Žrtvam naj bi omogočila tudi boljši dostop do pravnega varstva in zdravstvene oskrbe, države članice pa zavezuje, da jim zagotovijo ustrezno raven specializirane zaščite in podpore. Članice bodo denimo morale zagotoviti, da lahko žrtve prijavijo kazniva dejanja prek dostopnih in preprostih kanalov, tudi prek spleta.

Nova pravila, ki jih mora potrditi še Svet EU-ja, bodo morale države začeti izvajati v roku treh let.

Med sprejemanjem zakonodaje je potekala razprava zlasti o vprašanju pravne opredelitve posilstva. Predlog, ki ga je marca 2022 predstavila Evropska komisija, je predvideval opredelitev posilstva na podlagi odsotnosti privolitve.

To so med drugim podprli Belgija, Grčija, Italija, Luksemburg in Švedska, več drugih držav, kot so Francija, Nemčija in Madžarska, pa je nasprotovalo vključitvi posilstva v zakonodajo.

Da direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ne vključuje kriminalizacije posilstva, opredeljenega na podlagi odsotnosti privolitve, je danes v izjavi za javnost obžalovala slovenska evroposlanka Irena Joveva (Renew). Kot je pojasnila, je kljub temu direktivo podprla, saj je njeno sprejetje ključno v času, ko se še vedno soočamo s kratenjem pravic na podlagi spola, tudi z onemogočanjem pravice do splava.

Evropska kartica ugodnosti za invalide

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč za evropsko kartico ugodnosti za invalide, ki bo imetnikom po vsem EU-ju omogočila dostop do posebnih ugodnosti. Nova pravila veljajo tudi za osebe, ki se zaradi študija začasno preselijo v drugo državo EU-ja.

Nova pravila, ki jih morajo potrdili še države članice, bodo invalidom omogočila, da bodo imeli med kratkotrajnim bivanjem v drugih članicah enakovreden dostop do posebnih pogojev ali ugodnosti pri ponudnikih javnih in zasebnih storitev kot invalidni prebivalci teh držav.

Gre na primer za javni promet, kulturne prireditve, muzeje ter centre za sprostitev in športne dejavnosti.

Za izdajanje fizičnih in digitalnih kartic bodo pristojni nacionalni organi. Članice bi lahko glede na dogovor izdajale kartice v angleščini in nacionalnem jeziku. Nanje pa bi lahko dodale tudi kode QR.

Direktiva prinaša nadgradnjo evropske parkirne izkaznice, ki invalidom omogoča dostop do parkirnih pravic, ki so na voljo v drugi državi članici. Pet let po uveljavitvi direktive bo nadomestila obstoječe parkirne izkaznice za čezmejno mobilnost.

Kartica sicer ni popolna novost, saj je že v uporabi v osmih državah članicah unije, med drugim v Sloveniji.

Začetki evropske kartice ugodnosti za invalide namreč segajo v leto 2016, ko je Slovenija skupaj z Belgijo, Ciprom, Estonijo, Finsko, Italijo, Malto in Romunijo pristopila k pilotnemu projektu, ki je trajal 18 mesecev. Kartice lahko invalidi v teh državah še naprej uporabljajo oziroma pridobijo.