Damjan Žugelj, nekdanji direktor Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Foto: BoBo
Damjan Žugelj, nekdanji direktor Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Foto: BoBo

Imen osumljenih na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo, po neuradnih informacijah portala Necenzurirano pa so to nekateri nekdanji uslužbenci urada. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katero je določena kazen od enega do petih letih zapora, je poročal portal.

To naj bi bila zgodba, ki je v javnost prišla lani, ko je portal N1 poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu papirja natipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del le-te pa naj bi medtem celo izginil.

So res nezakonito brskali po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij? Ovadenim grozi do tri leta zapora. Foto: EPA
So res nezakonito brskali po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij? Ovadenim grozi do tri leta zapora. Foto: EPA

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani jeseni zaradi dogajanja kazensko ovadil Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Kot so ob tem navedli, je bil to nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov, ovadenim pa grozi do tri leta zapora.

Pričanje Stroliga obremeni Žuglja

Da je bilo delo urada v času Žuglja nenavadno, nestrokovno in tudi nezakonito, je potrdil tudi nekdanji šef urada Klaudijo Stroligo, ki so ga kot strokovno pričo zaslišali pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje nezakonito vpletanje politike v delo policije in druge pristojne organe.

Parlamentarna komisija je trenutno svoj fokus usmerila prav v preiskovanje dela urada za preprečevanje pranja denarja v času Janševe vlade, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Stroligo: Žugelj je izvedel "čistko" med zaposlenimi

Stroligo je na preiskovalni komisiji DZ-ja uvodoma dejal, da je za urad ključno trdno vodstvo. Zdaj že nekdanji direktor urada Žugelj, ki ga je na to funkcijo imenovala zadnja vlada Janeza Janše leta 2021, je po besedah Stroliga naredil "čistko" med zaposlenimi, saj je zamenjal nekaj ključnih ljudi z dolgoletnimi izkušnjami in kompetencami.

Stroligo je pojasnil, da jih je Žugelj nadomestil s posamezniki, ki so imeli prvič v zgodovini urada strankarsko izkaznico. "Ko začnete menjavati ključne ljudi, je to znak, da nekaj ni v redu. To je indikator, da je treba stvari upravljati drugače, in kot se je pokazalo zdaj, ne na način, ki je končal v kazenskem postopku," je poudaril Stroligo.

Navedel je, da je bila v času vodenja Žuglja na urad podana anonimna prijava, na podlagi katere je začel urad intenzivno zbirati podatke. Število anonimnih prijav se je v času Žuglja povečalo za nakajkrat, v obdobju njegovega vodenja urada, torej med letoma 1994 in 2006, pa niso obravnavali nobene anonimne prijave, ampak so jih posredovali policiji, je pojasnil.
Po njegovih informacijah "se je od zaposlenih zahtevalo", da vpogledajo v bančne transakcije, ne da bi zaposleni vedeli, za kaj in na podlagi katere pravne podlage. Poudaril je, da ne ve, za katero zadevo je šlo. Mediji so maja lani poročali, da je urad bankam poslal več kot dvesto zahtev za vpogled v številne transakcijske račune.

Klaudijo Stroligo med pričanjem na preiskovalni komisiji. Foto: DZ/Matija Sušnik
Klaudijo Stroligo med pričanjem na preiskovalni komisiji. Foto: DZ/Matija Sušnik

Anonimne prijave

Stroligo je pred komisijo poudaril, da je delo z anonimnimi prijavami lahko zelo občutljivo. Treba je namreč presojati na podlagi vsebine, vira in motiva prijave. Ko urad prejme anonimno prijavo, jo najprej pregleda analitik, nato pa v pregled vključi oddelek za sumljive transakcije urada. Navedeni nato to preverijo v bazah, na podlagi česar lahko opredelijo, ali so bili to ljudje že obravnavani. "Tega, kar sem prebral v medijih, da je šlo za preverjanje toliko in toliko oseb, noben urad na svetu ne bi delal," je ocenil Stroligo.

Pojasnil je, da urad nima pooblastila za podajo kazenskih ovadb. Pri vseh zadevah, pri katerih sodeluje z drugimi državnimi organi, mora urad paziti, ali podatki kažejo na sum pranja denarja ali terorizma. Če podatki tega ne izkažejo, lahko urad zahtevek za preiskavo, tudi zahtevek policije, zavrne. "Ni vse, kar potrebujejo, naše delo," je poudaril.

Meni, da bi s spremembo zakonodaje lahko preprečili, da bi kdor koli s strankarsko izkaznico opravljal naloge v uradu, saj obstaja pri tem konflikt interesov. To je namreč organ, ki je eden najmočnejših organov v državi, kar zadeva dostop do podatkov. "Depolitizacija urada je ključna," je poudaril.

Predsednik komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar je v izjavi za medije po zaslišanju dejal, da lahko pričanje Stroliga jemljejo kot zelo strokovno. "Na podlagi zaslišanja Stroliga je očitno komisija na pravi poti," je zatrdil Rezar. Zaradi dela komisije bi lahko urad po navedbah poslanca tudi izključili iz izmenjave podatkov z nekaterimi tujimi službami, to pa lahko ogrozi interes Slovenije.

Dogovor med Janšo in Vučićem? Janša: To je absurd.

Omenjeni primer je odmeval tudi na političnem parketu. Kot je takrat poročal portal Necenzurirano, naj bi bil pred državnozborskimi volitvami leta 2022 sklenjen dogovora med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je Golob takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je v okviru skupine United tudi lastnik portala N1.

Janša je maja lani v odzivu za POP TV dejal, da so "namigovanja tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva". Kot je dodal, jih razumejo kot prozoren poskus nekaterih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.