María del Mar Galcerán je prva poslanka z Downovim sidromom.
Junija bodo prvič na evropskih volitvah v Sloveniji volili tudi polnoletni državljani z intelektualno in psihosocialno oviranostjo in drugi, ki so bili postavljeni pod skrbništvo, zaradi česar jim je bila v preteklosti odvzeta volilna pravica.
S spremembo zakona o volitvah v državni zbor so volilno pravico vrnili 4000 ljudem, ki so jih sodišča zaradi intelektualne in psihosocialne oviranosti postavila pod skrbništvo: "To so lahko osebe z motnjami v duševnem razvoju, zadnje čase pa smo ugotovili, da je vedno več takih, ki so pod skrbništvo postavljeni zaradi demence, se pravi starejši državljani," razlaga direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya v prispevku za oddajo Tednik, ki si ga lahko ogledate v videu pod člankom.
Število z leti narašča
Število ljudi z odvzeto volilno pravico z leti res narašča, čeprav notranje ministrstvo podatkov o razlogih za odvzem volilne pravice nima. Tako je bilo leta 2017 1935 državljanov brez volilne pravice, februarja letos pa 4026 državljanov, od tega 1971 moških in 2055 žensk, so nam sporočili z Ministrstva za notranje zadeve. "V bistvu niso razumeli, zakaj oni ne smejo voliti, bili so prizadeti, ker ne smejo voliti, vsi drugi pa grejo volit. To ni bilo v redu, bilo je zelo neprimerno. Zdaj bo, kot je v vseh večinskih družinah – vsak, ki je polnoleten, dobil volilni listič – šel bo v svoj volilni okraj in bo obkrožil, kar bo pač želel obkrožiti," pojasnjuje De Reya razloge, zakaj so si nevladne organizacije na tem področju želele spremembo.
Po volitvah na kavo
Z različnimi motnjami v duševnem razvoju je pri nas 8000 ljudi. Imajo status invalida, osebe z lažjimi motnjami pa tega statusa nimajo, zato njihovega točnega števila ne poznamo, pravijo v zvezi Sožitje. Uporabniki njihovega dnevnega centra ustvarjajo, proslavljajo rojstne dneve; beseda teče tudi o razmerah v državi in po svetu. Maruši ni všeč vojna v Gazi, Andreji pa vrnitev volilne pravice pomeni, da ni na stranskem tiru. Jan ima konkretne predloge za svojo občino: postavil bi ležeče policaje v občini, ker divjajo čisto mimo pravil, popravil bi infrastrukturo, zgradil stanovanja za mlade, našteva svoje ukrepe. Vse politike dobro pozna, našteje nam vse parlamentarne stranke na levem in desnem političnem polu.
Družba je odpravila diskriminacijo
Luka se najraje informira po radiu, odločitve sprejema po pogovoru s starši. Njegova mati, ki je hkrati predsednica Zveze Sožitje Branka Perne, pravi, da se v družini odkrito o vsem pogovarjajo. "Luka je zelo vpet v okolje, ki ga je sprejelo. Mi to življenje živimo. Po navadi hodimo na predčasne volitve, mi živimo v manjši vasi, tako da je to večji dogodek. Po opravljenem volilnem postopku gremo kar na kavo," pripoveduje Branka Perne. Meni, da je treba spodbuditi starše oziroma družine, da začnejo sodelovati z njimi, ozaveščati, da so tudi oni del družbe: "Če je bila družba prijazna, da je to diskriminacijo odpravila, je pač od nas staršev zaželeno, da pri tem sodelujemo, da ne grejo stvari mimo nas." Dobrodošle so predstavitve kandidatov in strankarski programi v razumljivem in enostavnem jeziku. Zakon predvideva tudi pomočnika oziroma osebo, ki lahko pomaga, pravijo v Sožitju.
"Dober korak v pravo smer"
"S stališča človečnosti in civilizacijskih pridobitev, kot jih danes razumemo, tudi dostojanstva posameznika, je to dober korak v pravo smer. S stališča zgodovine političnih idej je to lahko problematično, ker bi si želeli, da bi našo skupnost upravljali ljudje, ki so intelektualno usposobljeni," komentira zakonsko spremembo politolog s FDV-ja Igor Lukšič. Najbolj ga skrbi možnost manipulacije. "Se pravi: ali obstajajo neke politične sile, ki bodo namesto njih, v njihovem imenu ali z njihovo roko – oddajale glas na volitvah – treba se je tega zavedati, da se to lahko uredi, da se ne bi dogajalo," opozarja Lukšič.
Minimizirati možnosti zlorabe
"Možnosti zlorabe vedno so … Treba jih je minimizirati. Če vemo, da je bila približno 4000 ljudem odvzeta volilna pravica, hkrati pa imamo 11.000 ljudi, ki so imeli neveljavno izpolnjene glasovnice na državnozborskih volitvah – verjetno ti dve številki povejo vse," na pomisleke odgovarja direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya.
Starejša predsedniška kandidata
Z izzivi se spoprijema tudi ameriška demokracija. Ameriški predsednik Joe Biden je star 81 let, a se poteguje za drugi predsedniški mandat. "Gospod Bidna niti svojega telesa ne obvladuje popolnoma, izgublja se in tudi spomin mu ne deluje, pa kljub temu kandidira za predsednika države – in to države, ki je najmočnejša na svetu in je odgovorna tudi za naše življenja," opozarja politolog Lukšič.
Glasovi štejejo, viri odločajo
"V politologiji velja, da glasovi štejejo, viri odločajo. Najpremožnejšim, ki imajo najmočnejši interes, da nadzorujejo, kdo bo vladal, je zdaj postalo vseeno, kdo voli, ker imajo mehanizme, da kljub temu vladajo," razlaga Lukšič.
Uresničevanje programov strank
Mar Galcerán je prva izvoljena poslanka na svetu z Downovim sindromom. Izvolili so jo v regionalni parlament španske avtonomne pokrajine Valencie, in sicer na listi ljudske stranke. "S politiko se ukvarjam iz dveh razlogov. Prvi je ta, da pomagam uresničevati program svoje stranke. Drugi pa je, da želim spremeniti odnos družbe do ljudi z oviranostmi," pravi Mar Galcerán. Dolgoletna prizadevanja za boljši položaj oseb s posebnimi potrebami je prenesla na politični parket: "Želim, da se ljudje zavejo, da imamo kljub oviranosti številne sposobnosti. Vsi ljudje smo enakovredni. Za nas je žaljivo, če nas imajo kot invalide za manjvredne." Želi si namreč, da bi jo ljudje videli kot osebo, in ne njene invalidnosti.
"To je pravzaprav zelo dobro sporočilo: da vsi tisti ljudje, ki so malo na drugačen način vsak zase različni, opozarjajo, da so tukaj, da je to normalno, da so tukaj, da se jih naučimo sprejemati tudi na tej širši javni sceni," še pravi Lukšič. In prva priložnost za to bo že v začetku junija.
Več pa v prispevku iz oddaje Tednik, ki je bila na sporedu v ponedeljek, 11. marca 2024.
