Zbirka Pesmi Franceta Prešerna v lahkem branju vsebuje 3 knjige. Vse knjige so napisane v lahkem branju (4. stopnja) in po besedah urednice Žive Jakšić Ivačič sledijo tako evropskim in slovenskim smernicam. V knjigah lahko najdete življenjsko zgodbo Franceta Prešerna in 5 pesmi: Slovo od mladosti, Apel in čevljar, O Vrba, Povodni mož in Nezakonska mati. Vse pesmi so prirejene, ilustrirane in obrazložene. Z Živo Jakšić Ivačič smo pred "Ta veselim dnevom kulture", ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra na obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, govorili o procesu prilagajanja pesmi Franceta Prešerna v lahko branje.
Na kakšen način ste se lotili prirejanja Prešernovih pesmi?
Naš glavni cilj pri prirejanju je bil omogočiti bralcem z motnjami v duševnem razvoju dostop do poezije Franceta Prešerna, ki je eden od najbolj izpovednih in prodornih pesnikov v slovenskem prostoru. Njegove besede, misli in teme, ki jih je nagovarjal, so pomemben del naše kulture in zato je izjemno pomembno, da imajo do njih dostop prav vsi. Pravica do dostopnih kulturnih gradiv je zapisana tudi v 30. členu Konvencije Združenih Narodov o pravicah invalidov. Ker je bila po našem vedenju do začetka našega pisanja prirejena samo Zdravljica, smo si avtorice izbrale pet Prešernovih del, za katere smo presodile, da bi bile bralcem zanimive in so hkrati pogosto omenjena in obravnavana v našem kulturnem prostoru. Pomembno nam je bilo, da dela priredimo na način, da so v priredbo vključene vse informacije in misli, ki jih je napisal Prešeren v svojih delih, hkrati pa da te vsebine tudi razložimo in pomagamo bralcu, da jih postavi v kontekst časa in Prešernovega življenja. Tako smo prirejevalke pripravile priredbe in razlage pesmi, testni bralci Dnevnega centra Zveze Sožitje pa so preverjali razumljivost priredb in celovitost razlag. Po pregledu testnih bralcev smo dobili tudi usmeritve glede ilustracij oz. povratno informacijo, kako bi lahko ilustracije podprle doživljanje in razumevanje Prešernovih del. Pripravljene vsebine smo nato dali v pregled in recenzijo ljudem v stroki, hkrati pa smo tudi upoštevali usmeritve založniško-uredniškega odbora Zveze Sožitje, ki je knjige založila in izdala.
Kako so vaši svetovalci za lahko branje oz. testni bralci primerjali priredbo in original? Prešernov jezik je današnjemu bralcu zelo oddaljen.
Originalne oblike pesmi so zelo težko razumljive tako po jezikovni kot tudi vsebinski plati. S testnimi bralci nismo primerjali originalne verzije in priredbe ravno zaradi zahtevnosti originala. Zato smo prirejevalke najprej priredile vsebino dela in jih ustrezno razložile, potem pa smo s prirejenimi deli in razlagami skupaj s testnimi bralci preverjali, ali so priredbe dovolj razumljive ter ali razlage zapolnjujejo vrzeli, ki jih priredbe še puščajo odprte.
Katere pesmi oz. kateri deli pesmi so vam povzročali največ težav? Kako ste jih rešili?
Najtežja pesem za prirejanje je bila Slovo od mladosti, saj smo se prirejevalke soočale z izzivom, kako pravilno zajeti večplastnost sporočil, ki jih je Prešeren vključeval v svoje delo. Pri prirejanju vsebin v lahko branje se namreč trudimo, da informacije predstavimo na kar se da jasen, kratek in nedvoumen način. Pri poeziji pa smo soočeni z več možnimi interpretaciji pesnikovih besed. Ker nam je bila pri ustvarjanju knjig prioriteta razumljivost vsebine, smo se posvetovale z različnimi strokovnimi viri o interpretaciji vsebine pesmi in jo potem po najboljših močeh vsebinsko ustrezno, a hkrati tudi na kar se da preprost in razumljiv način predstavile. Ker je bila pesem vsebinsko tako zahtevna, smo tudi spremenile način podajanja informacij, kot smo ga privzeli pri drugih pesmih (najprej priredba in potem ločeno razlaga), saj smo skupaj s testnimi bralci ugotovile, da je pesem predolga in tudi v lahkem branju prezahtevna, da bi priredbo in razlago ločevali, tako da smo vsako kitico priredili in takoj za priredbo tudi razložili. Na ta način bralec takoj pride do razlage vsebine, kjer sama priredba ne zadostuje.
Pri nekaterih pesmi ste ohranili drugačen vrstni red besed, s čimer ste deloma ohranili pesniško obliko, ki pa ste jo v večini vseeno razvezali v prozno obliko. Kako gledate na poezijo in kako gledajo nanjo testni bralci? Katere so bile npr. pesniške lastnosti, ki so še razumljive, in katere niso več?
Pri prirejanju nismo dajali poudarka na ohranjanju pesniških prvin, saj slednje tudi našim testnim bralcem niso bile pomembne. Kjer se je dalo, smo se trudile obdržati stil pisanja Franceta Prešerna, kar je bilo najlažje pri prirejanju Povodnega moža. Pri drugih delih pa smo prednost dale razlagi vsebine pred sledenjem oz. posnemanjem Prešernovega stila pisanja. Prešeren je v svojih pesmi uporabljal zahteven, za naše bralce nerazumljiv jezik, hkrati pa je tudi nagovarjal teme in čustva, ki so za bralce bile težje predstavljive, na primer občutek sramu, domotožje, iskanje lepšega življenja … Želele smo narediti prvi korak pri zagotavljanju dostopnosti kulturnih gradiv za osebe z motnjami v duševnem razvoju, kar pomeni oblikovati vsebine, ki bodo bralcem omogočale, da (prvič) sami dostopajo do zgodb in do tem, ki so v slovenski kulturi in družbi pogosto izpostavljene in obravnavane. Ta cilj smo zasledovale s pomočjo uporabe metode lahkega branja ter z dodajanjem informacij in razlag, ki bralcu omogočajo razumevanje, kako se Prešernova dela povezujejo z njegovim življenjem in družbenim dogajanjem tistega časa. Knjige lahko služijo tudi kot didaktični pripomoček pri poučevanju v posebnem program vzgoje in izobraževanja ter v drugih programih po presoji pedagogov.
Koliko časa je trajal celoten proces in ali se boste lotili še kakšnih drugih Prešernovih pesmi?
Celoten proces prirejanja, ilustriranja in testiranja je trajal eno leto, nato pa še eno leto za proces oblikovanja in izdaje knjig. Ker smo bili vsi ustvarjalci pri knjigah prostovoljci, smo se temu projektu posvečali v prostem času, tako da je tudi zato trajalo dlje, kot bi sicer.
Prešeren je napisal veliko del, ki bi jih bilo zanimivo in smiselno prirediti, a po vsakem kreativnem projektu potrebujem malo premora, da me lahko prevzamejo nove ideje. Ponavadi iščem nove izzive, nove vsebine in nove načine dela, saj se s tem učim, rastem in širim svoja obzorja.
