Po navedbah društva je možganska kap drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji in tretji najpogostejši vzrok invalidnosti.
Na leto možganska kap prizadene približno 4400 ljudi, med nami pa živi več kot 40.000 ljudi s posledicami možganske kapi. 30 odstotkov ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 do 15 odstotkov med 18 in 50 letom.
Vodja službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Igor Rigler je ob tem povedal, da sicer ne more trditi, da je zdravstveno stanje populacije v Sloveniji ali svetu slabše. "Resna globalna statistika kaže na to, da zdravje na splošno narašča, se pa populacija stara in prav starejši so tisti, ki jih kap pogosteje prizadene," je navedel.
Vzroki za naraščanje možganske kapi pri mladih
Po Riglerjevih besedah pa epidemiološke študije, opravljene v Evropi, na Kitajskem in v ZDA, dejansko kažejo, da v zadnjih 30 letih obstaja več kapi pri mladih. "Nobena od raziskav sicer ni znala opredeliti, zakaj je do tega porasta prišlo," pravi. Rigler meni, da je do dviga števila kapi med mlajšimi odraslimi prišlo iz treh glavnih razlogov. Prvi je, ker so danes tehnike slikanja glave bistveno bolj napredne kot pred desetletji. Poleg tega so raziskave razširili v smislu, da danes magnetne resonance opravljajo praktično vsem, je dodal.
Drugi dejavnik, ki drži predvsem za ZDA in Kitajsko, ne toliko za Evropo, je prekomerna telesna teža. "Obstaja pomemben segment mlade populacije, ki živi zelo, zelo nezdravo in ti so realno ogroženi z večjo možnostjo možganske kapi," je povedal Rigler. Tretji dejavnik pa je dostopnost in uporaba kokaina, ki je po njegovih besedah tista, ki pomembno poveča tveganje, da oseba doživi možgansko kap.
Pri mlajših bolnikih so po navedbah Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap tudi kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.
Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi je 14. maja
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi bo Društvo za zdravje srca in ožilja v torek, 14. maja, pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na stojnicah bodo na voljo različna informativna gradiva, predstavila se bodo različna društva, ki delujejo na področju zdravja. Medicinska ekipa bo svetovala in izvajala preventivne meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, trigliceridov in sladkorja v krvi. Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije pa bo v torek pripravilo pohod bolnikov po možganski kapi od parka Tivoli do Prešernovega trga.
