Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban Paksra és a Fejér megyei falvakba kalauzoljuk el önöket.

V oddaji Potepanja se bomo s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! potepali po mestu Paks in vaseh Županije Fejér.

V fokusu druge posebne oddaje Globus bodo pričakovanja volivcev glede prihodnjega mandata vodilne bruseljske strukture. Teme, kot so strahovi pred širitvijo in migracijami, razmisleki o evropski (ne)enotnosti in ideje o močnejšem povezovanju dela Evrope, energetika in klimatske spremembe, so tiste, ki bodo usmerjale kampanjo. Reportaže iz Poljske, Finske, Litve, Madžarske, Nizozemske, Italije, in Grčije.

LINDINE PERUNIKE IN OSKRBA
Narava je ustvarila okoli 300 vrst perunik. Uvrščajo jih v šest podrodov. Večini so najbolj poznane bradate perunike. Ob lepoti pa niso občutljive za žgoče sonce, saj zahtevajo suhe, vroče razmere. Gospa Linda, ki jih ima več kot 70 sort, predstavi njihovo nego.
DOBRI SOSEDI PLODOVK
Po ledenih možeh, Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, v sredini maja, pa ko jih 'zalije' še Zofka, bi že lahko sadili plodovke na prosto. Jernej Mazej je posebnim paradižnikom v novi visoki gredi za sosede namenil – 'dobre sosede'! Med njimi baziliko, kolerabico ...
OZELENJEN NADSTREŠEK
Nadstrešek pred hišo, ki sicer ščiti drva, je Sebastjan Lipar začel ozelenjevati lani. Ob homuljicah in netreskih so mu ljubi tudi mahovi. Tokrat bo z njimi prekril preostanek strehe. Skupno bo na njej štiri metre krat pol metra širok pas že preizkušenih rastlin.
navrtu@rtvslo.si

V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Glasba je izmed vseh umetnosti prav gotovo tista, ki najmočneje povezuje ljudi vseh generacij, interesov in življenjskih nazorov. Ker smo prepričani, da sta kultura in umetnost javni dobrini, ki bi morali biti dostopni prav vsem, smo 25. maja 2018 v mariborskem mestnem parku za vse ljubitelje opere in klasične glasbe ter ne nazadnje tudi za vse radovedne mimoidoče pripravili zdaj že tradicionalni koncert opernih arij in zborov pred iztekom letošnje gledališke sezone. Koncert z naslovom Operna noč v Mestnem parku, ki je brezplačen in prosto dostopen prav vsem, so ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedli solisti in zbor mariborske operne hiše. Predstavili so najlepše operne melodije iz največjih uspešnic aktualne sezone pa tudi zanimiv izbor odlomkov iz opernih del, ki jih bomo izvedli v prihodnji sezoni.

Program
Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco
Giuseppe Verdi: Tacea la notte placida, arija Leonore iz opere Trubadur
solistka: Rebeka Lokar, sopran
Giuseppe Verdi: Di quella pira, arija Manrica iz opere Trubadur
solist: Renzo Zulian, tenor
Giuseppe Verdi: Oh dischiuso è il firmamento!, arija Fenene iz opere Nabucco
solistka: Irena Petkova, mezzosopran
Giuseppe Verdi: Duet iz prvega dejanja opere Rigoletto
solista: Petya Ivanova, sopran, Martin Sušnik, tenor
Giuseppe Verdi: Va pensiero, zbor hebrejskih sužnjev iz opere Nabucco
Giacomo Puccini: Vogliatemi bene, duet iz 1. dejanja opere Madama Butterfly
solista: Rebeka Lokar, sopran, Renzo Zulian, tenor
Charles Gounod: Ah, je ris de me voir, arija Marguerite iz opere Faust
solistka: Andreja Zakonjšek Krt, sopran
Charles Gounod: Avant de quitter ces lieux, arija Valentina iz opere Faust
solist: Jure Počkaj, bariton
Charles Gounod: Gloire immortelle de nos aieux, zbor vojakov iz opere Faust
Wolfgang Amadeus Mozart: Arija Papagena ter duet Papagena in Papagene iz opere Čarobna piščal
solista: Jaki Jurgec, bariton, Andreja Zakonjšek Krt, sopran
Umberto Giordano: Vicino a te, duet Andree Chénierja in Maddalene iz opere Andrea Chénier
solista: Sabina Cvilak, sopran, Renzo Zulian, tenor
Gaetano Donizetti: Arija Marie iz drugega dejanja opere Hči polka (La fille du régiment)
solistka: Petya Ivanova, sopran
Gaetano Donizetti: Ah! mes amis, quel jour de fête!, arija Tonia iz komične opere Hči polka
solist: Martin Sušnik, tenor
Robert Stolz: Spiel auf deiner Geige, arija Kneginje Jadje iz operete Venera v svilu
solistka: Sabina Cvilak, sopran
Franz Lehár: Lippen schweigen, 's flüstern Geigen, duet Hanne in Danila iz operete Vesela vdova
solista: Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Martin Sušnik, tenor
Eduardo di Capua: O sole mio
(različni solisti)

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Nekdo je v Studiu Kriškraš povzročil pravi pravcati potres! Ali je to slon z jase pri stari smreki? Saj ta slon vendar izgleda kot Lovro! Kdaj je Lovro postal slon in kako bosta zatrobila Lenart in Jerca? Hitro hop v studio Kriškraš! … Le še koristen nasvet: močno se držite, treslo se bo!

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Na sprehodu ob Ptujskem jezeru smo srečali kačo kobranko. Družili smo se z učenci Živalovarstvenega krožka na OŠ Ormož prav na dan, ko so jih obiskali pisateljica Nuša Jezeršek in začasna skrbnica psov Vida Šinkovec s psičko Milo. Opozarjamo na solarni dermatitis, ki so mu podvržene predvsem bele mačke. Predstavljamo zgodbo rešene malamutke Gale, ki je v novem domu v družbi dveh mačakov. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V oddaji Osmi dan bomo predstavili temeljno zasnovo zdravega mesta. Zdrava mesta namreč niso le tista, ki premorejo veliko zelenja in dober javni prevoz. Prostorska načrtovalka in antropologinja Louise Kielgast nam bo opisala njihov pomen ter strategije ustvarjanja zdravih skupnosti. Obiskali smo razstavo francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana v ljubljanski Galeriji Jakopič. Njegova dela so temačna in poetična, navdih zanje pa med drugim išče v literaturi, nikoli v senzacionalnih dogodkih. Prežeta z intuicijo nastajajo na potovanjih z vlaki, tovornimi ladjami in peš, pa tudi denimo v zaporih za mladoletne. Ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni smo se tokrat posvetili stripu. Ta že dolgo ni več nišni medij, temveč zadnji dve desetletji doživlja pravi preporod, kar je bilo opaziti tudi na sejmu. Pogledali smo še Padovo, ki obiskovalcev ne privablja le z arhitekturo in umetnostjo, temveč tudi zaradi častivredne univerze. Na njej so v minulih mesecih obnovili številne prostore in tako si je zdaj mogoče ogledati najstarejši botanični vrt na svetu, univerzitetni znanstveni muzej ter dediščino slovitega arhitekta Gioja Pontija.

Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije.
Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.