Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

S 1. julijem bo vodenje Evropskega sodišča za človekove pravice prevzel slovenski sodnik dr. Marko Bošnjak. Kaj meni o zadnjem sklepu tega sodišča glede kazni Hrvaške slovenskim ribičem, kaj o kratenju človekovih pravic po Evropi, kako zgledna ali ne je pri spoštovanju pravic Slovenija, s kakšnimi izzivi se je sodišče spopadalo med pandemijo in s kakšnimi se še spopada zaradi posledic podnebnih sprememb?
Gost Marko Bošnjak.

Poletna vročina. Rija in Krokodil se gresta kopat v bazen. Za kopalce v bazenu obstajajo pravila. Prepovedano je jesti, se potapljati in, ojoj, živali ne smejo v bazen. Rija gre sama plavat. A Rijina napihljiva račka poči. Pa tako rada bi plavala s prijatelji. Plavalna blazina Krokodil ji priskoči na pomoč.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Danes naše identitete ne oblikuje več tisto, kar počnemo, ampak tisto, kar imamo. A kaj, ko nimamo nikoli dovolj. Z antropologom dr. Danom Podjedom in mag. Živo Kavko Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus se bomo pogovarjali, koliko je nakupovanje v resnici stvar svobodne izbire, koliko pa stvar prisile; zakaj se zdi, da so naše želje neizmerne in kako jih brzdati? Si srečo lahko kupimo? Kaj s potratno porabo počnemo sebi in našemu planetu? Kako naj bi ravnal zmeren, etičen potrošnik?
Da je življenjski slog stvar izbire, sta prepričana Janja in Andrej Brečko, ki si sreče ne kupujeta, temveč jo ustvarjata na svojem samooskrbnem posestvu.
Tudi Alenka Nose, ki dotrajanemu in staremu pohištvu podarja novo življenje, dokazuje, da ni treba vsakega predmeta po nekaj letih zavreči in nadomestiti z novim in da vse staro vendarle ni brez vrednosti. Kako živeti bolje tudi z manj tehnologije, nam bo v rubriki Ah, ta splet! predstavil Filip Dobranič z Inštituta Danes je nov dan, zakonca Dolinšek, ki učinkovito rabo energije doživljata kot poslovni in osebni izziv, pa bosta razkrila, da se vsaka sprememba v manj potratno ravnanje začne pri uravnoteženem posamezniku. Piko na i oddaji bo pritisnila Katja Sreš, ki se z Ekologi brez meja že leta zavzema za manj stvari in s tem za manj odpadkov.

Fotografije mladih, lepih teles in nasmejanih obrazov, slogani o tem, da je treba življenje zajemati z veliko žlico, reklamni oglasi, da je treba uživati in biti srečen … A kaj sreča sploh je, kaj užitek in kaj življenjsko zadovoljstvo? V želji po iskanju sreče odrivamo na stran vse, kar je negativno in neprijetno, hlastamo za novim in lepim, iščemo in kupujemo, medtem pa pozabljamo, da je sreča izmuzljiva, vedno korak pred nami in nikoli zares trajno ulovljiva.

Janez Potočnik je v očeh številnih Slovencev še danes tako rekoč "prvi obraz" slovenskega vstopa v Evropsko unijo. A Potočnik se je po koncu svojih dveh komisarskih mandatov umaknil. Kaj danes, dvajset let po vstopu Slovenije v EU počne Potočnik? Nekoč se je ugibalo, ali ga bo po komisarski službi morda zamikala domača politika. Ostaja nejasen glede tega, ali ima domače, bruseljske ali kakšne drugačne politične ambicije. Potočnikovemu pogledu na slovensko in evropsko stvarnost je vredno prisluhniti tudi zato, ker je daleč od zdajšnje slovenske politike. Težko pa si je tudi predstavljati, da bi samo še varoval vnuke, vodil psa na sprehod in obrezoval domačo živo mejo.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji.

1. del:
Potovanje začne v pristanišču Tilbury, kamor so po drugi svetovni vojni pripotovali številni Jamajčani, nato se poda proti severu. Obišče tovarno Aston Martin in vasico Eyam, ki jo je v 17. stoletju prizadela njena različica nalezljive bolezni, ter dom pisateljice Beatrix Potter. Spozna vrtnarke azijskih korenin in ustanovitelja skupine Hoja temnopoltih moških za zdravje. Pot sklene v starodavnem pristanišču Whitby, ki je navdihnilo zgodbo o Drakuli.

JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

V tokratni oddaji se bomo poklonili lutkovni skupini Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, ki obeležuje 50. jubilej svoje lutkovne dejavnosti na avstrijskem Koroškem. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav.

Fotografija kot umetniška zvrst: razstava O deželi ponazarja, kako fotografije oblikujejo naše dojemanje stvarnosti. Kurator je Andrej Krištof, sodelujeta tudi Verena Gotthardt in Marko Lipuš.
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu je vabila na sklepno šolsko prireditev Impulz, tokrat pod geslom “hrepenenje_sehnsucht_desiderio“.
V Stainzu so odprli muzej nadvojvode Janeza, izšel pa je tudi nemški prevod knjige o vinski tradiciji slovenske Štajerske, na katero je vplival "štajerski princ".
Igralke in igralci društev SPD Zarja in SPD Trta so v Železni Kapli premierno uprizorili eno najbolj priljubljenih broadwayskih uspešnic, muzikal Cabaret.
http://slovenci.orf.at

Prijatelji prijetno presenetijo Natascho na poslovilni zabavi. Ko se zvečer vrne v Knežji dvor, Evi prizna, da dvomi o svoji odločitvi.
Franzi na sestanku opazi, da je Steffen slabe volje. Ko ga vpraša, zakaj, ji Steffen pove, da je Dirk pred časom zapeljal njegovo dekle Liso.
Tim se ne ujame v Nadjino past in trdi, da je Boris. Nadja ne odneha in o svojem sumu pove Christophu.
Linda izve, kako je Dirk prizadel sina, zato Dirku jasno pove, da noče imeti več opravka z njim.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Egon že nestrpno pričakuje vrnitev svoje najljubše lastovke, nato pa opazi, da je njeno gnezdo poškodovano. Se bo ptička zato naselila drugje? Egon je zaskrbljen, Ajda pa takoj prepozna izziv. Z Egonom bosta naredila vsak svojo hišico zanjo, potem pa bosta videla, katero bo izbrala.

V 10. oddaji vlada praznično vzdušje, studio so napolnili Božički in diši iz pečice. Za lovoriko v znanju se pomerijo Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (rumeni) ter Tinkara, Lili in Teo iz OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica. Vsi so ljubitelji sladkobe korenja, se dobro spopadajo s knjižnimi težavami in sledenjem živali. Eksperiment zavežejo v nahrbtnik in na livadi v labirintu pa se soočijo z vlago. Kdo si bolj nahrani možganske celice in kdo je hitrejši pri zlaganju lončkov, Maja, Nena in Saša iz OŠ Gornji Petrovci ali Jaka, Matej in Mark iz OŠ Kapela, poglejte v predbožičnih Malih sivih celicah.

Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Avtor glasbe: Danilo Kocjančič
Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak

Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Drugega soočenja pred evropskimi volitvami se bodo udeležili predstavniki slovenskih neparlamentarnih strank. Razpravljali bodo o ključnih izzivih, s katerimi se Evropska unija spopada danes. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.

Na RTV Slovenija smo pred letošnjimi evropskimi volitvami pripravili projekt za mlade in z mladimi: Generacija EU. Gre za serijo podkastov. Zakaj mladi ne hodijo na volišča, kdo jih nagovarja in kdo ne? Katere teme jih zanimajo? Kaj jih skrbi? Štirje mladi novinarji so se o tem pogovarjali z dijaki in študenti ter s politologom dr. Tomažem Deželanom. Nastali so trije podkasti, ki smo jih združili v oddajo Kako bodo volili mladi.

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

V oddaji predstavljamo pestro dogajanje na 77. filmskem festivalu v Cannesu, kjer se je še pred začetkom govorilo o grožnji s stavko festivalskih delavcev in razkritjem seznama spolnih nasilnežev. A največ pozornosti bo namenjene filmom. Greta Gerwig je letos predsednica devetčlanske žirije, ki je med 22 tekmovalnimi filmi izbrala dobitnika zlate palme. Kdo so zmagovalci letošnjega festivala in kdo poraženci, kako sta bila sprejeta ambiciozna projekta filmskih ustvarjalcev Francisa Forda Coppole ali Kevina Costnerja ter kakšni so težko pričakovani novi filmi Cronenberga, Lanthimosa in Sorrentina. Ob obletnici smrti Srečka Kosovela se bomo spomnili njegovega dela, ki je še vedno zelo aktualno, ter predstavili njegovo vez s Trstom. V Rimu smo obiskali Muzej Ara Pacis, v katerem so odprli obsežno razstavo, posvečeno staroveškemu gledališču. Razstava predstavlja gledališče vse od njegovega izvora dalje. Med več kot dvestotimi eksponati iz starogrškega, etruščanskega ali rimskega obdobja največ pozornosti vzbujajo gledališke maske. Razstava pa razkriva tudi zakulisje gledališča in celo igralske kostume iz antike. Pogovarjali smo se tudi z britanskim glasbenikom z imenom Puma Blue. V Kinu Šiška je navdušil z edinstveno mešanico čustvenih, jazzovsko obarvanih melodij, ki jih zaznamuje globoka osebna izpovednost.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

ep. 3: Družina
Franz Kafka je imel težaven odnos z oblastniškim in poniževalnim očetom. Z zamerami do očeta se je soočil v več kot sto strani dolgem pismu, ki ga ni nikoli odposlal. Oče Franza potisne v vlogo tovarnarja, poleg tega močno nasprotuje sinovemu prijateljevanju z igralcem tradicionalnega jidiškega gledališča Löwyjem. Prav očitki na račun prijatelja, ki ga Hermann Kafka ozmerja z mrčesom, pisatelja spodbudijo k pisanju Preobrazbe, bržkone najvplivnejšega literarnega dela 20. stoletja.

KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023
Scenarij: Daniel Kehlmann
Režija: David Schalko
V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.