Pogled na slikovito mestece Tasiilaq z 2.000 prebivalci. Foto: Reuters

A globalno segrevanje pospešeno pušča posledice tudi na tem največjem otoku na svetu, saj se led taja hitreje, kot so mislili do zdaj. In prebivalci naselbin, kot je Tasiilaq, občutijo podnebne spremembe kot dvorezni meč.

40-letni Julius Nielsen, ki živi 45 kilometrov od Tasiilaqa, večino svojega življenja lovi divjad in ribe na tem območju. "Ni snega, pretoplo je, voda pa ne zmrzuje," pove Nielsen. In če voda ne zmrzne oz. je ledena ploskev pretanka, to predstavlja veliko težavo za domačine, kot je Nielsen, ki ne morejo na lov s svojimi pasjimi vpregami oz. morajo najti druge poti.

Nadaljnje globalno segrevanje bo tajanje ledu samo še pospešilo in prispevalo k naraščajoči gladini morja po vsem svetu.

Oktobra objavljeno poročilo Združenih narodov poziva države, naj si prizadevajo omejiti rast temperatur na 1,5 stopinje Celzija, da bi tako upočasnili naraščanje morske gladine, zmanjšali poplavljanje in celostni učinek podnebnih sprememb na ekosisteme. Da bi izpolnili ta cilj, bi morale globalne emisije ogljikovega dioksida do leta 2030 upasti za okoli 45 odstotkov.

Ledu je vse manj, kar ima svoje prednosti in slabosti, menijo prebivalci. Foto: Reuters

Vse težje do lovišč

Nielsen pravi, da je v zadnjih desetih letih postalo vse težje priti s psi do običajnih lovišč, ker je vreme vse bolj nepredvidljivo, led pa vse tanjši oz. ga sploh ni.

"Vsako leto vidimo, kako se pred našimi očmi tajajo ledeniki, ledene plošče in naša celotna pokrajina. Kar vemo od prednikov, je zdaj že praktično izginilo in tega ne moremo več dobiti nazaj. Najti moramo nova orodja," pripoveduje za Reuters.

Ko je Danec Lars Anker Moeller pred dobrim desetletjem začel delati kot vodnik pri agenciji Arctic-Dream, je lahko vsako leto vodil turiste na svoje petdnevne ture s pasjimi vpregami. Danes mora zaradi pomanjkanja ledu iskati druge poti.

Lovec na tjulnje Henrik Josvasson. Foto: Reuters

Pozitivne plati segrevanja

Ima pa segrevanje tudi svoje pozitivne plati, priznavajo nekateri. Ker se led prej umakne, se sprošča dostop do območij, ki so bila prej precej dlje nedostopna, zato lahko Moeller začne precej prej v poletni sezoni s turističnimi ladijskimi turami. "Če je prej sezona trajala tri mesece, imamo zdaj štiri mesece ali celo pet, ko lahko gremo z ladjami na morje," razlaga.

Poleg tega imajo zdaj na Grenlandiji kar naenkrat obilje rib, kot so skuše, ki jih običajno ne najdemo v tako mrzlem morju, kar lokalna ribiška skupnost pozdravlja. Moeller omeni še eno prednost, ki so jo podnebne spremembe prinesle njegovemu turističnemu poslu: ljudje si želijo videti ledenike, preden bo prepozno. "Pojdite in si oglejte ledenike, preden izginejo. To poslušamo vedno znova in znova," je povedal.

Čutijo posledice

Decembra so univerza v Københavnu, grenlandska univerza in inštitut Kraks Fond za urbane ekonomske raziskave izvedli raziskavo, kako prebivalci Grenlandije gledajo na podnebne spremembe. Ugotovili so, da štirje od 10 prebivalcev menijo, da jim bodo podnebne spremembe škodile, samo ena desetina pa jih misli, da bo imela od njih koristi.

"Naši rezultati kažejo, da so podnebne spremembe osebno pomembne za večino ljudi, ki živijo tu, in nekaj, kar večina prebivalcev že izkuša," je povedal Kelton Minor, eden izmed avtorjev raziskave. "Kar 80 odstotkov jih pravi, da podnebne spremembe neposredno izkušajo, 60 odstotkov pa jih meni, da gre za stvar, ki je zanje osebno zelo pomembna."

A kljub novim izzivom, ki jih globalno segrevanje prinaša, so prebivalci Grenlandije znani po svoji odpornosti. "Lepota je, da so bili Grenlandci vedno dobri pri prilagajanju, zato bodo vsekakor preživeli, ne glede na to, kaj se zgodi," še pravi Moeller.