Na vsakem krožniku bi morala vsaj polovico hrane predstavljati sadje in zelenjava. Foto: Reuters
Na vsakem krožniku bi morala vsaj polovico hrane predstavljati sadje in zelenjava. Foto: Reuters

Ekipa znanstvenikov je v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati svetovno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde ljudi, ki so ali čezmerno hranjeni ali nedohranjeni.

Sorodna novica Alergije in netolerance na hrano – res v porastu ali le modna muha?

Kot poudarjajo v študiji, se morata pridelava in poraba hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo.

V bogatih državah se poje preveč mesa, v revnih premalo

Nova dieta je plod triletnega projekta, v katerem je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav. Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah močno zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se na nekaterih območjih, kot je Južna Azija, trenutno spoprijemajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa. Poudarili so tudi, da je živinoreja katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov in prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode.

To, kakšno hrano jemo in kako jo pridelujemo, vpliva na zdravje ljudi in planeta. Trenutno smo na tem področju na popolnoma napačni poti.

Tim Lang, avtor raziskave

Profesor z londonske univerze in eden izmed avtorjev študije Tim Lang je komentiral, da smo zdaj v katastrofalnem položaju. Prehraniti 10 milijard ljudi do leta 2050 z zdravim, trajnostnim načinom prehranjevanja po njegovih besedah ne bo mogoč brez spremembe prehranskih navad, zato potrebujemo spremembo v svetovnem sistemu hrane, kakršni še nismo bili priča.

Na dan le polovica rezine slanine

Prehranski načrt Langa in kolegov terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 razpolovi. Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužijejo več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno.

Močno je treba povečati vnos v telo vseh stročnic, kot so fižol, čičerka in leča. Foto: Reuters
Močno je treba povečati vnos v telo vseh stročnic, kot so fižol, čičerka in leča. Foto: Reuters

V skladu z novo dieto človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek, znan kot nugget, in 13 gramov jajc oz. ne več kot 1,5 jajca na teden.

Podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic

Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerka in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij. Prehranski načrt poudarja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na ne več kot 50 gramov dnevno.

Avtorji študije so zapisali, da se takšna idealna dieta seveda razlikuje od regije do regije, a dodali, da so želeli s svojim prehranskim načrtom predvsem pokazati, da lahko vsak na svetu zaužije potrebnih 2.500 kalorij dnevno, pri tem pa ostane zdrav in pomaga planetu.

V ENEM DNEVU LAHKO POJEMO:

- 50 g oreščkov

- 75 gramov stročnic

- 28 gramov rib

- 13 g jajc

- 14 gramov rdečega mesa ali 29 gramov piščanca

- 232 gramov ogljikovih hidratov, na primer kruha ali riža

- 250 gramov mlečnih izdelkov

- 300 gramov zelenjave

- 200 gramov sadja

vir: Planetarna dieta

"Ključno je uživanje manj rdečega mesa, pri čemer gre predvsem za izziv, kako spremeniti človeško ravnanje," je dejal direktor Inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb v Potsdamu, še eden izmed avtorjev študije, Johan Rockstrom. Dodal je, da je prav tako ključno zmanjšanje vnosa žit in gomoljev oz. prehod na oreščke, sadje, zelenjavo in stročnice kot glavni vir prehrane, o čemer se sicer običajno manj govori.

Hrana vpliva na prezgodnje smrti

Rockstrom in kolegi so prepričani, da bi njihova dieta povečala vnos ključnih hranil in zmanjšala vnos nezdravih nasičenih maščob. Zdravi viri maščob, kot so oreščki in semena, v njihovem prehranskem načrtu zavzemajo pomembno mesto. Človek bi jih lahko pojedel do 75 gramov na dan, a bi moral ob tem na ta dan zmanjšati uživanje nenasičenih maščob, katerih vir so mastne ribe.

Nova dieta bi lahko po mnenju avtorjev študije vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti.