Ameriški predsednik zahteva 5,6 milijarde dolarjev proračunskih sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Trump grozi tudi z uvedbo izrednih razmer in ukazom gradnje zidu s predsedniškim odlokom, da bi zaobšel predstavniški dom kongresa, ki mu mora dati zeleno luč za koriščenje proračunskih sredstev.

Demokrati v predstavniškem domu med spremljanjem izidov kongresnih volitev. V sredini predsednica Nancy Pelosi. Foto: Maša Ocvirk
Demokrati v predstavniškem domu med spremljanjem izidov kongresnih volitev. V sredini predsednica Nancy Pelosi. Foto: Maša Ocvirk

Na kongresnih volitvah novembra lani so večino v predstavniškem domu dobili demokrati, na drugi strani so jo v senatu republikanci še povečali. Volitve v predstavniški dom je zaznamovalo več prelomnih odločitev: v predstavniškem domu sta rekordni 102 ženski, izvoljeni sta bili prvi muslimanki Ilhan Omar in Rashida Tlaib, prvi potomkinji prvotnih prebivalcev Sharice Davids in Debra Haaland ter najmlajša kongresnica, 29-letna Alexandria Ocasio-Cortez.

O pestrem dogajanju na ameriškem političnem prizorišču smo se pogovarjali s podiplomsko študentko Ameriških študij Mašo Ocvirk, ki je prek programa Transatlantic Leadership Program, organiziranega s strani organizacije Youth ProActive, v predstavniškem domu ameriškega kongresa med oktobrom in decembrom lani opravljala trimesečno prakso.

Kapitol - sedež ameriškega kongresa. Foto: Maša Ocvirk
Kapitol - sedež ameriškega kongresa. Foto: Maša Ocvirk

Tako senat kot predstavniški dom, ki sestavljata kongres, predstavljata zakonodajno vejo oblasti. V čem se razlikujejo njuna pooblastila?

Senat je tako imenovani zgornji dom, ki ga sestavlja 100 senatorjev – po dva senatorja za vsako zvezno državo – izvoljenih za obdobje šestih let. Predstavniški dom je spodnji dom, ki ima 435 predstavnikov izvoljenih za obdobje dveh let.

Senat ima na primer izključna pooblastila pri imenovanju sodnikov, članov kabineta predsednika ZDA in veleposlanikov na predlog predsednika ter ratifikaciji mednarodnih sporazumov. Na drugi strani pa je vsa davčna in proračunska zakonodaja prvotno predlagana s strani predstavniškega doma, kar izhaja iz fraze "no taxation without representation" (ni obdavčitve brez predstavnikov). Prav tako je tudi predstavniški dom tisti del kongresa, ki lahko sproži impičment.

V času vašega pripravništva so v ZDA potekale tudi kongresne volitve, ki so prinesle demokratsko večino v predstavniškem domu in okrepile republikansko večino v senatu. Kaj v praksi pomeni večina demokratov v spodnjem in sočasno večina republikancev v zgornjem domu kongresa?

Potencialni deadlock (zastoj). Oba domova sta odgovorna za sprejem zakonodaje. Na ravni kongresa morata oba domova glasovati za spremembo zakona. V enem večino glasov predstavljajo demokrati, v drugem republikanci, zato pogosto prihaja do zastojev.

Udeležba na novembrskih volitvah je bila s 47 odstotki najvišja po letu 1966. Se v ZDA tudi na splošno dviguje zanimanje za politična vprašanja?

Definitivno je leto 2016 z izvolitvijo Trumpa dvignilo veliko prahu, vendar ne bi rekla, da se zanimanje za politična vprašanja izredno dviguje. Ljudje se sicer več pogovarjajo o politiki, vendar je to odraz dela trenutne administracije, ki je veliko bolj prisotna v medijih in na družbenih omrežjih kot predhodne. Mediji res konstantno pišejo o Trumpu, kar daje vtis, da se dviguje splošno zanimanje za politična vprašanja.

Kongresni sprejem. Govor senatorja Orina Hatcha iz Utaha. Foto: Maša Ocvirk
Kongresni sprejem. Govor senatorja Orina Hatcha iz Utaha. Foto: Maša Ocvirk

Ena izmed vaših nalog v pisarni je bilo odgovarjanje na telefonske klice volivcev, kar je ena izmed oblik politične participacije v ZDA. Lahko opišete to izkušnjo?

Ko se je zgodilo kaj pomembnega, kot je bilo denimo glasovanje za vrhovnega sodnika Kavanaugha, je vsak izmed nas sprejel tudi po 30‒40 klicev na dan. Ljudje v klicih izrazijo svoje mnenje, kritiko in tudi podporo. Fascinantno je, da ljudje v klicih neposredno naslavljajo predstavnika svojega okrožja: "Želim, da moj predstavnik naredi to in ono, glasuje proti temu in temu". Predvsem v spodnjem domu ljudje pričakujejo, da bo predstavnik (njihovega okrožja) storil nekaj zanje, čutijo neposredno povezavo z njim. On predstavlja njihove interese v kongresu.

Kaj pa participacija na družbenih omrežjih?

Ljudje tam običajno izražajo mnenja, manj svoja pričakovanja. Velikokrat so bolj jasni in glasni po telefonu.

Kako je videti delo v administraciji predstavniškega doma? Koliko ljudi je v pisarni posameznega predstavnika in kakšne so njihove zadolžitve?

Vsak predstavnik ima svojo pisarno, tako v Washingtonu kot v svojem okrožju, kjer imajo glede na velikost nekje med eno in štiri pisarne. V zakonodajni pisarni (Legislative Office) v Washingtonu za posameznega kongresnika dela od šest do deset ljudi, ki skrbijo za njegov celoten potek dela v Washingtonu.

Rayburn House Office Building. Foto: Maša Ocvirk
Rayburn House Office Building. Foto: Maša Ocvirk

Ena oseba skrbi samo za urnik kongresnika. V pisarni so še predstavniki za odnose z mediji, družbena omrežja, komunikacijo z volivci, ugotavljanje njihovih mnenj z anketami ipd.

Del pisarne je še zakonodajno osebje (Legislative Staff), ki analizira, raziskuje in pripravlja zakonodajo na področjih, za katera se kongresnik najbolj zanima in ki so povezana z okrožjem, ki ga predstavlja. V mojem primeru je bila to zunanja politika. Vodja osebja (Chief of staff) skrbi za delovanje pisarne in predstavlja kongresnika, ko ga ni v Washingtonu.

Vsaka pisarna je seveda različna. Vsak kongresnik se sam odloči, koliko ljudi bo imel v pisarni.

Se zgodi, da osebje prehaja iz demokratske na republikansko stran in obratno?

Uslužbenci, ki sem jih spoznala, pravijo: "You only have one switch!" Torej, da lahko samo enkrat v karieri prestopiš strankarski breg.

Kot pripravnica na področju zunanje politike ste se udeležili več odprtih zasedanj o različnih temah. Za katere zunanjepolitične teme je bilo med udeleženci iz splošne javnosti največ zanimanja?

V kongresu so različni tipi zasedanj. Briefing je jedrnata predstavitev, v kateri zunanji akterji kongresnikom oz. njihovemu osebju predstavijo svoj vidik neke tematike, s čimer skušajo vplivati na proces spremembe in spreminjanja nove zakonodaje. Hearing je zaslišanje kongresnih odborov, ki so večinoma odprti za javnost.

Zasedanje odbora za zunanjo politiko. Foto: Maša Ocvirk
Zasedanje odbora za zunanjo politiko. Foto: Maša Ocvirk

V času mojega pripravništva so bila s strani ljudstva izjemno obiskana zasedanja na temo Sirije. Sicer so pa precej obiskana vsa zasedanja, saj je v Washingtonu toliko interesnih skupin ‒ gre za središče različnih nevladnih organizacij in think tankov (skupin strokovnjakov) v ZDA ‒ da se nikoli ne zgodi, da bi bilo zaslišanje odbora prazno.

Kdo pa sestavlja različne odbore?

V posameznem odboru so vedno predstavniki obeh glavnih političnih skupin, republikancev in demokratov. Vodja odbora (Chair) je vedno predstavnik stranke, ki je v večini. Njegov namestnik (co-chair) je iz nasprotne. Vseh odborov je 26, denimo za zunanjo politiko, proračun, izobraževanje in delo, itd.

Na svojem blogu pišete, da strokovnjaki, kot sta denimo posebni predstavnik za sodelovanje v Siriji James F. Jeffrey in namestnik vodje administracije agencije za mednarodni razvoj Robert Jenkins, poudarjajo pomembnost ameriške prisotnosti v Siriji, kar je v nasprotju s trditvami Trumpa. Kaj so njihovi argumenti?

Američani želijo biti v Siriji prisotni zaradi omejevanja radikalizacije Sircev s strani Islamske države ter tudi zaradi zmanjševanja širjenja vloge Irana, ki ga vidijo kot glavnega sponzorja terorizma. Ameriška prisotnost ni mišljena zgolj kot vojaška, temveč tudi humanitarna – to pomoč pa pošiljajo le na določena območja Sirije, saj ne želijo podpirati Asada.

Na ogledu božične dekoracije Melanie Trump v Beli hiši. Foto: Maša Ocvirk
Na ogledu božične dekoracije Melanie Trump v Beli hiši. Foto: Maša Ocvirk

V času vašega pripravništva je bilo prestreženih več pošiljk z eksplozivi, naslovljenih na več vidnih predstavnikov politike in sveta slavnih. Kako se je to poznalo na sedežu kongresa, so bili varnostni ukrepi v Kapitolu poostreni?

Ko se je to dogajalo, je bilo vzdušje napeto. Neke neposredne nevarnosti v kongresu sicer ni bilo, ker pošiljke niso bile naslovljena na kongres, temveč na pisarne v okrožjih predstavnikov. Varnost je bila poostrena v smislu obveščanja uslužbencev, kako ravnati s potencialno nevarnimi pošiljkami. Središče za kongresno pošto pa tudi sicer ni v stavbi kongresa, ampak izven Kapitola, tako da strog nadzor pošte poteka že zunaj.

Ali sicer veljajo posebna pravila pri vstopanju v Kapitol?

Kongres je javna zgradba, vstopi lahko vsak državljan, pri čemer je deležen podobnega varnostnega pregleda kot na letališču. Ljudje pogosto pridejo na hodnike tudi protestirat, to je del demokracije. Običajno jih sicer hitro odstranijo.

Če se vrneva na aktualne teme: predsednik Trump vztraja pri zidu in 5,6 milijarde dolarjev proračunskih sredstev zanj, demokratska večina v predstavniškem domu mu nasprotuje, vladne agencije so zaprte. Se bodo demokrati uklonili Trumpu ali nasprotno?

Težko je reči, kdo se bo komu uklonil. Gre za iskanje kompromisa, ki bi omogočil nadaljnje financiranje vlade. Demokrati imajo trdno stališče, da zidu ne bodo financirali. Kar koli napovedovati, bi bila čista špekulacija.

Trump grozi z uvedbo izrednih razmer in gradnjo zidu s predsedniškim odlokom. Na drugi strani je demokratska predstavnica Rashida Tlaib kmalu po prisegi Trumpu zagrozila z impičmentom. Katera od možnosti se zdi bolj verjetna? Je sploh realistično govoriti o odstavitvi predsednika?

Impičment je proces, ki ga sproži predstavniški dom, in ne odstavitev predsednika. Predsednik je lahko "impeached", šele ko obstajajo konkretni razlogi za obtožbo. Nato se začne sojenje v Senatu. Takrat predsednik še ni odstavljen. Po sojenju sledi glasovanje, kjer je potrebna dvo-tretjinska večina. Šele nato je predsednik lahko odstavljen.

Demokrati čakajo Muellerjevo preiskavo in kaj bo pokazalo končno poročilo. Nihče ne ve, ali bo dovolj materiala za sprožitev impičmenta in potem glasovanja. Dokler ni konkretnih dokazov, ni smiselno govoriti o impičmentu. Lahko se uporablja kot taktika, a brez konkretnih materialov je brezpredmetno govoriti o tem.

Znamenita rotunda nad kapitolsko grobnico, kjer so se pred kratkim Američani poslovili tudi od Georga Busha starejšega. Foto: Maša Ocvirk
Znamenita rotunda nad kapitolsko grobnico, kjer so se pred kratkim Američani poslovili tudi od Georga Busha starejšega. Foto: Maša Ocvirk

Bili ste v kongresu, ko so potekale v več pogledih prelomne volitve: največje število žensk v predstavniškem domu, prvi staroselki in prvi muslimanki v kongresu, najmlajša kongresnica. Kako gre interpretirati te novosti?

Volilo je veliko ljudi, ki se prej volitev niso udeleževali. Ocasio-Cortez je rezultat mladih ljudi, ki so šli prvič na volitve. Tudi manjšine so se odločile iti na volišča v veliko večjem številu. Kar se je zgodilo na volitvah, je spodbudil Trump. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da se lahko kaj spremeni le s tem, če grejo na volitve.
Ne vem sicer, če to odraža spremembe v mišljenju in dojemanju politike. Po mojem mnenju gre bolj za odraz ljudi, ki so zmedeni in jezni po letu 2016. O tem, ali je prišlo do dejanskih sprememb v mišljenju, bomo lahko govorili po naslednjih predsedniških volitvah ali šele čez 8 let.

Voden ogled državljanov po zgradbah Kapitola. Foto: Maša Ocvirk
Voden ogled državljanov po zgradbah Kapitola. Foto: Maša Ocvirk

Gre torej za neki simptom politične polarizacije?

To je le moje osebno mnenje, ampak res mislim, da gre za odraz tega. Poudariti je še treba, da je bilo veliko demokratov izvoljenih v vijoličnih območjih (t. i. Purple States, kjer se na volitvah zamenjuje vodstvo med demokrati in republikanci, denimo Ohio, Florida) – tudi zaradi zdravstva. Zdravstvo je po mojem mnenju igralo največjo vlogo na zadnjih volitvah. Tudi del republikancev je začel zagovarjati "medicare for all", še mesec dni pred volitvami tega ni bilo. Republikanci so izgubili podporo tudi zato, ker so ljudje uvideli, da je dobro imeti – čeprav Obama care še zdaleč ni "medicare for all" – vsaj neko obliko zdravstvenega zavarovanja.