Čeprav nemška družba postaja vse bolj raznolika, pa nekateri opozarjajo, da ob tem ne postaja tudi vse bolj odprta. Foto: Reuters
Čeprav nemška družba postaja vse bolj raznolika, pa nekateri opozarjajo, da ob tem ne postaja tudi vse bolj odprta. Foto: Reuters

Po podatkih nemškega statističnega urada Destatis za ljudi s priseljenskimi koreninami štejejo tiste, ki niso bili rojeni v Nemčiji ali imajo vsaj enega starša, ki se ni rodil kot nemški državljan. Lani se je število takšnih ljudi zvišalo za 4,4 odstotka, kar je največji skok od leta 2005, piše Deutsche Welle.

Izmed ljudi s priseljenskimi koreninami jih ima 51 odstotkov državljanstvo Nemčije, 49 pa jih v državi živi kot tujci. Destatis je opozoril, da se je osredotočil na ljudi, ki živijo v zasebnih nastanitvah, zato ni podrobno preštel tistih, ki živijo v azilnih domovih ali prebežniških sprejemnih centrih.

Med 19,3 milijona priseljencev jih ima največ, 14 odstotkov, turške korenine. Z 11 odstotki sledijo tisti s poljskimi koreninami, sedem odstotkov je potomcev Rusov, šest potomcev Kazakov in štirje odstotki potomcev Romunov. Prvič je statistični urad anketirance vprašal tudi, kateri jezik najpogosteje govorijo doma. V 24 milijonih gospodinjstev z več kot enim članom se nenemški jezik govori v 2,5 milijona gospodinjstev.