DUUDI bo do 15. septembra zbiral predloge o potencialnih načinih uporabe za ponujene nepremičnine, poroča hrvaški časnik Jutarnji list, pri čemer gre večinoma za prodajo, v nekaterih primerih pa za dolgoročni najem, takšen primer je tudi Goli otok.

Pekel na Jadranskem morju
Na Golem otoku je v času komunistične Jugoslavije deloval strogi zapor za politične zapornike in nasprotnike oblasti. Taborišče na Golem otoku je sicer postavila že Avstro-Ogrska med prvo svetovno vojno za ruske vojne ujetnike.

Po prelomu Tito-Stalin in resoluciji informbiroja leta 1948 so na Golem otoku zapirali predvsem tako imenovane informbirojevce - nasprotnike Titovega režima, večinoma člane komunistične partije. Zaporniki, med njimi tudi številni Slovenci (555 zaprtih informbirojevcev), so bili podvrženi prisilnemu delu v kamnolomu ter psihičnemu mučenju. Kaznilniški sistem je temeljil na perverznem obratu, v katerem so starejši kaznjenci zaradi privilegijev mučili novejše kaznjence.

Želijo si spominsko-turistični kompleks
Cilj Golega otoka je bil zlom odpora proti režimu in ne smrt, vseeno pa je po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva na otoku v času boja proti informbiroju umrlo 413 zapornikov, pri čemer je bilo med letoma 1948 in 1956 na otoku zaprtih okoli 16 tisoč ljudi. Po tem letu je zapor prešel iz zveznih rok pod okrilje Hrvaške, ki je tam zapirala najhujše kriminalce, kot so morilci, pedofili, in še vedno tudi nasprotnike režima.

Nepremičnine starega zapora na otoku propadajo že vrsto let, vse od leta 1988, ko se je zaprl zapor. Direktor DUUDI-ja Mladen Pejnović je za Jutarnji list povedal, da si država želi, da bi na Golem otoku postavili spominsko-turistični kompleks.

Kaj bi lahko bilo v Kumrovcu?
V nekdanji Jugoslaviji znamenita kovnica kadrov Titova politična šola v Kumrovcu zdaj prav tako propada. Med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja so se vanjo zatekli begunci iz vzhodne Slavonije. "Nimamo ideje, kaj bi lahko bilo tam, zato čakamo na predloge in ponudbe," je še povedal Pejnović. Šolski kompleks v Kumrovcu Hrvaška sicer neuspešno prodaja že dobro desetletje. Državna ponudba stotih neuporabljenih nepremičnin sicer obsega skupno 20 milijonov kvadratnih metrov zemljišč in površin.