Strokovnjaki opozarjajo, da prek Šrilanke poteka glavna azijska prekupčevalska pot. Foto: Reuters
Strokovnjaki opozarjajo, da prek Šrilanke poteka glavna azijska prekupčevalska pot. Foto: Reuters

Sirisena je v govoru med obiskom Manile Duterteju dejal: "Vojna proti kriminalu in mamilom, ki jo vodite, predstavlja vzor za ves svet in tudi zame osebno. Mamilarska grožnja je v naši državi močno razširjena, zato menim, da bi morali slediti vašim potezam, da bi to tveganje spravili v razumne okvire."

Duterte se je odzval s predlogom, da bi lahko Filipini in Šrilanka postali partnerici v boju proti mednarodni trgovini prekupčevanja z mamili.

Kritike mednarodne skupnosti

T. i. vojno proti mamilom je Duterte uvedel takoj po izvolitvi leta 2016. Po navedbah policije so v tem času ubili 5.000 preprodajalcev in odvisnikov. Zagovorniki človekovih pravic trdijo, da gre za zunajsodne poboje in da bi bila ta številka lahko celo 20.000, policija pa po drugi strani trdi, da so preprodajalce in uporabnike ubili v strelskih spopadih in da gre za samoobrambo.

Umore v preliminarni preiskavi obravnava tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki ugotavlja, ali je šlo pri zunajsodnih pobojih za zločine proti človečnosti. Duterte je zaradi tega odločil, da Filipini niso več članica sodišča.

Duterte vztraja, da bodo policisti, ki so sodelovali v ubojih prekupčevalcev z mamili, napredovali, za ubite pa je dejal, da so "zanj le trupla".