To so prve predsedniške volitve po sedmih letih. Po dveletnem odlogu so tudi tokratne že preložili za teden dni, vse do zadnjega pa ni bilo jasno, ali morda ne bodo tudi današnjih. Za tri mesece so jih sicer že preložili na območjih, kjer je izbruhnila ebola in divjajo spopadi.

Volitve bi morale biti že leta 2016

Volitve v tej veliki afriški državi, ki jo že desetletja pretresajo konflikti in spopadi, pa tudi različne naravne nesreče, bi morali izvesti že leta 2016, a jih je predsednik Joseph Kabila, ki se mu je iztekal že drugi mandat, takrat preložil, sam pa ostal na oblasti kot vršilec dolžnosti predsednika. Skupaj je 47-letni Kabila na oblasti v državi že od leta 2001.

Njegova odločitev o preložitvi ‒ oziroma odpovedi ‒ volitev je tedaj podžgala množične proteste, ki pa jih je Kabila grobo zadušil. Številni ljudje so bili ubiti. Zatem so predvidene volitve preložili še trikrat, zadnjič za en teden s 23. decembra, nato pa je volilna komisija preteklo sredo za tri mesece preložila volitve v več pokrajinah. Na vzhodu zaradi izbruha virusa ebole, na zahodu pa zaradi "terorističnih groženj".

Ker gre za območja, kjer naj bi imela večjo podporo opozicija, ta že namiguje, da gre za manevre, kako znova odpovedati volitve in obdržati Kabilo na oblasti. Slišati je bilo že tudi pozive k protestom, kar je bil običajno uvod tudi v nasilje.

Tudi zato so v sredo predsedniki Angole, Bocvane, Namibije in Zambije skupaj pozvali k "mirnim, svobodnim, demokratičnim in transparentnim volitvam".

Vpleten v "veliko vojno Afrike"

DR Kongo je bil v letih 1996 do 2003 prizorišče dveh velikih območnih konfliktov, v katerih je umrlo več milijonov ljudi, prav tako več milijonov ljudi pa je postalo beguncev. V drugo vojno v DR Kongo oziroma v "veliko vojno Afrike" v letih od 1998 do 2003 je bilo vpletenih devet afriških držav in okoli 25 oboroženih skupin. Spopadi so se vlekli vse do leta 2008, s skoraj šestimi milijoni žrtev pa je bil to najhujši konflikt v zgodovini človeštva po koncu druge svetovne vojne.

S Kabilo na oblasti so se potem razmere nekoliko umirile, čeprav je položaj v tej državi še vedno zelo nestabilen.

Kabila se zdaj zaradi ustavnih omejitev ne more potegovati še za tretji mandat. Za njegovo nasledstvo se poteguje 21 kandidatov, a realne možnosti za zmago naj bi imeli predvsem trije. Prvi favorit je nekdanji notranji minister Emmanuel Ramazani Shadary. Za vstop v drugi krog pa se bosta borila Felix Tshisekedi iz opozicijske stranke UDPS in prav tako opozicijski Martin Fayulu.

Zmaga za varovanca Kabile?

Po navedbah opazovalcev bo imel pomembno vlogo pri volitvah še vedno Kabila, ki je osebno za naslednika izbral Shadaryja. Po drugi strani pa bosta pomembna igralca nekdanji poveljnik milic Jean-Pierre Bemba in poslovnež Moise Katumbi, ki jima je bilo sicer prepovedano kandidirati, a sta iz ozadja podpirala Fayuluja.

Zelo pomembno vlogo na volitvah pa naj bi imeli predvsem mladi. Kar dve tretjini od okoli 80 milijonov prebivalcev v državi predstavljajo mlajši od 25 let. Gre za generacijo, ki na čelu države pozna tako rekoč zgolj Kabilo. A mladi si želijo spremembe, ki bi zagnale gospodarstvo v državi, ki je zelo bogata z naravnimi viri, predvsem s kobaltom, po drugi strani pa ena najrevnejših na svetu.