Simona Klemenčič se ukvarja tako z živimi kot umetnimi jeziki. Foto: MMC RTV SLO
Simona Klemenčič se ukvarja tako z živimi kot umetnimi jeziki. Foto: MMC RTV SLO
Simona Klemenčič
Deluje na Filozofski fakulteti in Inštitutu Frana Ramovša. Foto: MMC RTV SLO

Seveda ne. Včasih si uporabniki predstavljajo, da smo mi tisti, ki delamo besede in jim določamo pomen. Pa ni tako. Mi predvsem popisujemo jezik in zelo malo predpisujemo.

Ali obstaja služba za tvorjenje besed?
Gospodar prstanov
Obstaja približno tisoč umetnih jezikov. Nekateri so nastali za potrebe umetnosti - med temi je tudi jezik v romanu Gospodar prstanov. Foto: NN
Podkast Številke - slovenski jezik je še kako živ

prepričana Simona Klemenčič z Inštituta Frana Ramovša.

Na podkastu Številke te teden govorimo o bogastvu in pestrosti jezikov. Po zadnjih podatkih jih obstaja kar 7.102. "Številka je impozantna, a meja med jezikom in narečjem je zelo zabrisana. Zakaj sta srbščina in hrvaščina različna jezika, prekmurščina in ljubljanščina pa ne? Obstajajo določeni jezikoslovni kazalniki, ki to opredeljujejo, a v končni fazi gre za odločitev govorcev. Popularno rečemo, da je jezik tisto narečje, ki ima za seboj vojsko. Ne gre toliko za lingvistične dejavnike kot pa za to, kar si ljudje želijo biti."

Jezika ne smemo zameriti mladim
Slovenščina spada med najbolj govorjene jezike. Kateri dejavniki vplivajo, da jezik ostane živ. Klemenčičeva je prepričana, da ti dejavniki niso povezani le s številom govorcev: "Jezik mora biti polno funkcionalen, da se uporablja v vsaki situaciji. Pripomore pa tudi odnos do jezika, dostikrat se namreč pokaže, da ni treba biti preveč strog. Če je odnos do jezika sproščen, se jezik mnogo bolj uporablja, vanj mnogo lažje prihajajo novi izrazi. To morda zveni malo protiintuitivno, včasih namreč mislimo, da moramo na slovenščino zelo paziti, da bo lep in bo s tem dolgo ohranjen ... A izkaže se, če smo preveč strogi in zahtevni predvsem do mlajših generacij govorcev, jim s tem jezik zamerimo. Če si preveč strog in mladino učiš, kako je edino prav govoriti, se jim to lahko zameri. Imamo cel kup novih besed, ki še niso prišle v zborni jezik, ker se še ne slišijo pravilno, a to ni najbolj prav. Dobro je, če imamo sproščen odnos do jezika in če se jezik čim bolj spreminja. Jezik, ki smo ga govorili pred 50 leti, je zdaj arhaičen in ne obstaja več. Sprejeti je treba nove stvari in biti pri tem sproščen."

Indoevropejščina pred 6.000 leti
Slovar slovenskega knjižnega jezika vsebuje skoraj 100.000 gesel, velika večina prihaja iz indoevropejščine, ki je rekonstruiran jezik. "To pomeni, da ni nikjer zapisan. Vemo, da so ga govorili približno 4.000 let pred našim štetjem. To so besede iz neolitskega sveta. Uporabljal jih je nekdo, ki ni bil več le lovec in nabiralec, ampak je že bil poljedelec in živinorejec, saj poznamo besede, kot so žito, sejati, govedo, mleko ... Kar nekaj besed še imamo od takrat. Angleščina, ki nam je najbližja in tudi izhaja iz tega rekonstruiranega jezika, ima kar nekaj podobnih besed: brat (brother), mati (mother), sestra (sister), miš (mouse), sneg (snow), sesti (sit) ... To gre za nabor besed, ki so zelo obstojne in jih redko prevzemamo iz drugih besed," je razložila predavateljica na Filozofski fakulteti.

Podobnosti tudi med rekonstruiranimi jeziki
Ali je mogoče poiskati prajezik vseh rekonstruiranih jezikov? Sogovornica je potrdila, da je to eden izmed ciljev jezikoslovcev: "To vprašanje je zelo zanimivo, a morda v tem trenutku ni najbolj popularno, ker je težko povedati kaj res zanesljivega. Če pogledamo indoevropske, uralske in altajske jezike, lahko ugotovimo neverjetne podobnosti. Znotraj tistega dela jezika, ki se zelo težko spreminja, se vidi, da smo očitno nekoč izšli iz istega vira, a je težko o tem povedati kaj bolj natančnega."

Likati je hitro prešlo v lajkati
Kako pa danes prihaja do prevzemanja besed? Simona Klemenčič prav, da jezik pri tem pravila postavlja sam: "Včasih lahko tako besedo prestrežemo in jo nadomestimo s slovensko besedo. Včasih pa pride kot citatna beseda in jo tako tudi zapisujemo. Nato počasi - ko nastajajo tvorjenke in se beseda ukorenini v našem sistemu - pride do zapisa, ki je bolj v skladu z našimi pravili. Pri nekaterih besedah se to zgodi prej, pri nekaterih pozneje. Besedo lajkati je vsak samo enkrat zapisal kot likati. Ko je za seboj prebral narobe, je prešel na čisto poslovenjen zapis. Beseda podkast se za zdaj še bolj pojavlja s c-jem. Ta c pa naj bi naravno postal k."

Številne besede so prevzete
Nekateri uporabniki slovenskega jezika želijo uporabljati čim več slovenskih besed in se izogibati tujkam, a Klemenčičeva pri tem ni zagovornica strogosti: "Seveda ne. Marsikdaj kar mislimo, da je slovensko, a to sploh ni. Teh izvornih besed, ki prihajajo iz indovevropejščine, je precej manj, kot si morda mislimo. Imamo ogromno besed, ki se morda slišijo izvorno slovenske, a so v resnici prevzete (cerkev, cilj, kašča, krtača, boter, koprena, točka, nagraditi, narečje, ljubimec, pronicati, širokogruden ...). Prerekati se okrog tega, da nekaj v resnici ni slovensko, nima smisla."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Simona Klemenčič govori še o venetski teoriji, lingvistični olimpijadi, umetnih jezikih in najlepših besedah ...

Glasbeni izbor Simone Klemenčič: Tarkany Müvek - Ugy szeretlek

Seveda ne. Včasih si uporabniki predstavljajo, da smo mi tisti, ki delamo besede in jim določamo pomen. Pa ni tako. Mi predvsem popisujemo jezik in zelo malo predpisujemo.

Ali obstaja služba za tvorjenje besed?
Podkast Številke - slovenski jezik je še kako živ