Osrednje delovno področje Jerice Snoj je enojezično slovaropisje, za katero se je specializirala med zaključnimi deli za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sodelovala je pri oblikovanju zasnove in pri praktični izdelavi slovarja Slovenskega pravopisa 2001 in je soavtorica Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Osrednje delovno področje Jerice Snoj je enojezično slovaropisje, za katero se je specializirala med zaključnimi deli za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sodelovala je pri oblikovanju zasnove in pri praktični izdelavi slovarja Slovenskega pravopisa 2001 in je soavtorica Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Jerica Snoj
Pričujočo novost je za zdaj mogoče dobiti le v knjižni obliki, kmalu pa bo na voljo tudi v spletni različici. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Bogatenje duhovnosti je tudi v tem, da se učimo tudi tujih jezikov. Vzpostaviti se mora ustrezno ravnovesje. Težko je verjeti, da ljudje dobro obvladajo tuji jezik, če so slabi v materinščini.

O uporabi slovenskega jezika v javni rabi.
Jerica Snoj
Jerica Snoj s slovaropisjem povezuje raziskovalno delo na področju leksikalnega pomenoslovja, kjer jo zlasti zanimajo leksikalna večpomenskost, metafora v leksikalnem sistemu, slovnična metafora v povezavi z leksikalno metaforo in leksikalna sinonimija. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
SSSJ
Konkretna dela pri gradnji slovarja so se začela leta 2013. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Jerica Snoj
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Na podkastu Številke ta teden v središče postavljamo Sinonimni slovar slovenskega jezika, ki ga je pred dnevi izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na pogovor smo povabili soavtorico Jerico Snoj. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


To delo spada v osnovni nabor priročnikov

V korpus temeljnih jezikovnih del spadata Slovar slovenskega knjižnega jezika in Pravopis. Jerica Snoj je prepričana, da med te spada tudi Sinonimni slovar slovenskega jezika: "Tako delo sodi v osnovni nabor priročnikov, v kateri je opisan jezik. Tako, kot je razlagalni slovar namenjen opisovanju pomenov besed, se sinonimni slovar, ki je dodatek razlagalnega slovarja, specializira v prikazovanje besed in besednih zvez, ki imajo skupni pomen."

Prva ideja je bila rojena leta 2001
Jezikoslovci so dolgo koprneli po taki knjigi, konkretno pa se je ideja porodila pri izdelavi Slovarja slovenskega pravopisa leta 2001: "Takrat smo skupaj zbrali avtorji, ki smo se nekako ujeli v pogledu, katero slovaropisje bi se nam zdelo produktivno, kateri priročnik bi bil potreben in nekako v okviru naših možnosti, da ga izdelamo brez večjih težav," se spominja slovaropiska. Leta 2002 je bil slovar potrjen kot naloga inštituta, konkretno delo pa se je zaradi različnih logističnih težav začelo šele leta 2013. Tri leta pozneje je zdaj luč sveta ugledala knjiga, težka dobre tri kilograme.

Sinonimija je več kot sopomenka
Marsikdo bi se lahko spotaknil ob dejstvo, da slovar uporablja besedo sinonim, in ne sopomenka, a avtorica razlaga, da za tem stoji temeljit premislek: "Vedeli smo, da bo to za skrbnike čistosti slovenskega jezika past in da zlepa ne bodo vsi ravnodušni. Premislek je bil, da se pomembno, da se v naslovu slovarja, vendarle kolikor je mogoče, pokažeta tudi zamisel zasnove in vsebina dela. Gre preprosto za to, da se izraz sopomenka nanaša na eno leksikalno enoto (besedo ali besedno zvezo), ki je v razmerju do druge na ravni pomenske enakosti. Naš sinonimni slovar pa prikazuje sinonimijo slovenskega jezika v celoti. Ne prikazujejo se le razmerja med posameznimi besedami, hkrati se prikaže tudi okolje, ki omogoča rabo sinonimov v jeziku, ki sploh utemeljuje, da sinonimi v jeziku sploh delujejo."

Pomemben je kontekst
Iz šolskih klopi se vsi še nekako spominjamo, da je sinonim beseda, ki ima približno enak pomen, Jerica Snoj pa je podala natančnejšo opredelitev: "Ko govorimo o skupnem pomenu, je skupnost nanašanja omejena na to, da imajo sinonimi možnost nanašanja na isto zunaj jezikovno danost, tisto, kar je iz jezikovnega stališča najbolj zanimivo, pa je različnost med njimi. Preprost primer: medved - kosmatinec. Tisto, kar besedi povezuje, je predmet zunaj jezika (žival), ki so mu imenovanja namenjena. Besedi kot taki pa zahtevata različno sobesedilo, da ju uporabimo. Besede kosmatinec ne bo v lovskem priročniku. Pomemben je kontekst."

Uporablja se srednja pomenska vrednost
Kdo določa status sinonimov? "To je pomembno vprašanje, ker je povezano s tem, da slovar prikazuje leksikografski prikaz sinonimije. Kot merodajna se daje srednja pomenska vrednost. Tako pri besedi medved kot kosmatinec upoštevamo pomen, kot je v slovenskem jeziku razviden iz tipičnih besednih zvez, v katerih se pojavlja. Ko govorimo o pomenu kot povezavi med besedo in zunajjezikovno danostjo, vemo, da je to žival, kosmata, živeča tam in tam ... Bistvo slovarskega priročnika je prav v tem, da ima enotna merila, kaj se upošteva kot sinonim. V našel slovarju je to srednja pomenska vrednost," razloži jezikoslovka.

Pet odstotkov besed brez sinonimov
Slovar vsebuje 74.509 iztočnic, med katerimi so vsi sinonimi, sestavine besednih zvez in sinonimni nizi. Nimajo vse besede sopomenke. Sogovornica ugotavlja, da "kakšnih 5 odstotkov besed iz SSKJ-ja nima ugotovljene sinonimije na slovarski ravni. Sinonimov je seveda več, kot jih je prikazanih v slovarju, saj ta ne zajema govorne in narečne rabe jezika."

Največ sinonimov ima beseda zelo
Med besedami, ki nimajo sinonimov oziroma jih imajo malo, spadajo "poimenovanja, ki se nanašajo na danosti, ki so razmeroma ostro in jasno zamejene, to so predmetne danosti (denimo kemijski elementi ...). Veliko sinonimov pa imajo tiste besede, ki se nanašajo na pojme v zvezi s poimenovanjem lastnosti ali pa dejanj, stanj, kjer gre za to, da tisti, ki uporabi besedo, želi pokazati tudi odnos do poimenovane danosti," je razložila Snojeva in kot besedo z največ sinonimi izpostavila prislov zelo.

Kmalu tudi v digitalni različici
Sinonimni slovar slovenskega jezika je najprej izšel le v knjižni obliki, v načrtu pa je tudi digitalna različica. "To je bila želja avtorjev, da izide najprej v knjižni obliki, pozneje pa tudi v digitalni. Koncept je novost v slovenski leksikografiji, ker je primerno, da se uporabniki seznanijo s konceptom, preden pride do tega, da se slovar uporablja, kot se v digitalni obliki, ko se išče, posamezni slovarski sestavki so vidni kot posameznosti. S stališča prikaza sinonimije kot celote, kot področja v pomenski ravnini jezika, s tega stališča se je avtorjem zdelo, da so uporabniki primerno seznanjeni s konceptom slovarja, da bodo spletni različici bolj kos. Po našem mnenju knjižna izdaja prispeva k materialni predstavi, kaj to je," je še dodala soavtorica slovarja.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na sliko), v katerem je Jerica Snoj navedla še številne podrobnosti o nastanku slovarja, razmišljala o besedah, številkah, uporabi slovenskega jezika v javni rabi ...

Glasbeni izbor Jerice Snoj: Elda Viler - Besede, besede

Bogatenje duhovnosti je tudi v tem, da se učimo tudi tujih jezikov. Vzpostaviti se mora ustrezno ravnovesje. Težko je verjeti, da ljudje dobro obvladajo tuji jezik, če so slabi v materinščini.

O uporabi slovenskega jezika v javni rabi.
Številke: Pet odstotkov besed brez sinonimov
Številke: Pet odstotkov besed brez sinonimov