Osrednja tema letošnje prireditve je "čista moč" kot povezava med tekom in električno energijo, saj bo društvo Rdeči noski dobilo v uporabo avto glede na sproščeno energijo udeležencev.

"Na letošnjem Volkswagnovem Ljubljanskem maratonu se bo sprostilo ogromno energije. Da le ta ne bo šla v nič, jo bomo preračunali v električno energijo ter izračunali, koliko kilometrov bi z njo prevozili z električnim avtomobilom. Za toliko kilometrov oziroma eno leto bo namreč društvo Rdeči noski prejel v uporabo naš električni avtomobil. Če za osnovo vzamemo lansko leto bodo lahko pri društvu Rdeči noski z e-Golfom prevozili okoli 49.000 kilometrov," je povedal direktor znamke Volkswagen Marko Škriba.

Energetski izračun je s posebnim modelom opravil Inštitut Jožefa Stefana. Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na tem inštitutu, je dejal, da izračun omogoča predstavo o energetskem potencialu človeškega telesa.

"Priprava modela za preračunavanje tekaške energije v električno je bil svojevrsten izziv. Mehanska energija je odvisna od mase in pretečene razdalje. Tako je, denimo, čas nekaj nad dvema urama, ki ga za 42 km opravi afriški tekač, v energiji primerljiv s tistim, ki ga doseže težji tekač, četudi pride v cilj v treh urah. Pretvorba štirih ur mehanske energije pomeni dobro kilovatno uro električne energije. S tem lahko avto prevozi sedem kilometrov po cesti, skuter 45 ali pa se z njo segreje deset litrov vode," je navedel Merše.

Merše je dodal, da pri teku deluje celotno telo, poleg nog, denimo, tudi roke, zato je ta način, kar se celotne mehanske energije tiče, zelo učinkovit. "Razmerje med vneseno in sproščeno energijo je med 35 in 50 odstotki, pri kolesarstvu pa okrog 25-odstotno," je dodal Merše.

Doktor strojništva in triatlonec Urban Pavlovčič je v praksi pokazal, kako se lahko pretvori tekaška energija v električno, saj so v ta namen izdelali prototip posebne tekaške steze. "Glavna ideja je bila, da tekaška steza ne porablja energije, ampak jo pretvarja v električno s pomočjo električnega generatorja. Največji izziv je bil, kako ohraniti fazo leta med tekom, ki ne pridobiva energije, saj se steza ustavi, kar nam še ni uspelo preseči, in to je ostalo še za prihodnje obdobje," je dejal Pavlovčič.

Stezo je že preizkusila državna prvakinja v polmaratonu Neja Kršinar. "Razlika med klasično in to tako imenovano električno tekaško stezo je precejšnja. Vnos energije je precej večji, saj ni počivanja med fazo leta, saj se steza ustavi, ko ni stika s podlago," je ugotovila Kršinarjeva, na novinarski konferenci pa jo je nato testirala še stilistka in ljubiteljica teka Metka Albreht, ki je pretekla vseh šest največjih maratonov na svetu.

Direktor maratona Gojko Zalokar je uvodoma kratko predstavil maraton, na katerem preračunano sodeluje odstotek prebivalcev Slovenije. "Maraton se je od prvih težkih začetkov pred 23 leti, ko je bilo skupaj 728 tekmovalcev, razvil v takega, ki privabi okrog 25.000 ljudi, postopoma pa je rasel po tudi organizacijski in tehnični ravni, da je zdaj primerljiv z dobro razvitimi evropskimi in svetovnimi maratoni. Imamo mednarodni srebrni znak, želimo zlatega. Največ rezerv imamo pri 42-kilometrskem teku, kar bomo razvijali v prihodnjih letih," je napovedal Zalokar.