Prebivalstvo Slovenije proti koncu drugega desetletja 21. stoletja postaja srečnejše in bolj optimistično, kot je bilo v letih, ko je Slovenijo bičala gospodarsko finančna kriza, razkriva raziskava Ogledalo Slovenije družbe Valicon, ki vse od leta 1996 spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v Sloveniji.

Raziskava Ogledalo Slovenije tako občasno meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji kot tudi razpoloženje glede prihodnosti.

"Dobre pol leta po parlamentarnih volitvah smo prebivalci Slovenije približno tako srečni in optimistični, kot smo bili pred volitvami. Z razmerami v družbi smo malce bolj zadovoljni, kot smo bili aprila 2018, obenem pa je to najvišji rezultat od decembra 2012, ko smo začeli izvajati raziskavo in je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje. Zaupanje v institucije in poklice na splošno je med najvišjimi, odkar izvajamo raziskavo," so zapisali v Valiconu.

Zadovoljstvo s stanjem v družbi je bilo glede na Valiconovo raziskovanje najnižje konec leta 2012, ko so po Sloveniji potekali protesti oz. t. i. vstaje. "V primerjavi z "vstajniškim" decembrom 2012 se je delež zadovoljnih povečal z dveh na kar 28 odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je več kot prepolovil in je trenutno najnižji, odkar izvajamo raziskavo (44 odstotkov). Najnižji do zdaj je tudi delež tistih, ki sploh niso zadovoljni s splošnim stanjem v Sloveniji (14, 4 odstotka), obenem pa smo zaznali najvišji delež zelo zadovoljnih (1,6 odstotka)," navajajo v Valiconu.

Analitik Valicona Andraž Zorko ob tem opozarja, da v omenjeni raziskavi že nekaj časa opažajo, da osebna sreča ni nujno povezana s tem, kako ljudje čutijo stanje v družbi, temveč je pač vezana tudi na določene druge vidike, denimo osebne zadeve. Vendar ima slovenska sreča tudi svoje posebnosti.

"Za zahodni svet nekako velja, da naj bi bili ljudje najbolj srečni, ko so mladi, torej, preden se zaposlijo, in pozneje, ko otroci odrastejo in postanejo brezskrbni. Nekakšna U-krivulja. V Sloveniji pa se pri starejših krivulja ne dvigne," opisuje Zorko in dodaja, da so hipotetično lahko vzrok previsoka pričakovanja starejših ljudi.

"Gre za ljudi, ki imajo živ spomin na socializem in povedo, da je bilo včasih bolje. Čeprav po ekonomskih kazalnikih to ne drži. Najbolj nesrečna bi morala biti t. i. generacija Y, ki je odraščala v nekakšnem vakuumu vrednot, ko je razpadel en sistem, drug pa še ni bil vzpostavljen. V obdobju njihove brezskrbnosti je bila gospodarska rast, ko so vstopili v realni svet, je udarila kriza. V tej generaciji je najnižja volilna udeležba, največ emigracij, največ prekarcev … Vendar sploh niso najbolj nesrečni," še pojasnjuje.

Vlada uživa večje zaupanje

Ogledalo Slovenije spremlja tudi zaupanje v institucije in poklice. V primerjavi z decembrom 2012 je zaupanje v slovenske institucije v povprečju naraslo za 12 odstotkov. Morda je najbolj presenetljiv podatek, da se je zaupanje v vlado iz časov, ko je slovensko vlado drugič vodil Janez Janša, do letošnjega decembra dvignilo kar za 19 odstotkov. Vlada sicer ostaja poleg Cerkve in drugih političnih institucij, razen predsednika republike, na repu zaupanja.

"Zdaj se zdi ozračje nekoliko boljše, kar se vidi tudi iz raziskav o podpori delu vlade, to je verjetno posledica tega, da ni nekih javno zaznanih medijsko vzpostavljenih konfliktov. Koalicija dela mirno, ni nekih obtoževanj in prepirov, ni nobene večje afere …" vidi vzrok večjega zaupanja vlade Zorko.

Mediji pa so, kot pravi, v percepciji ljudi postali del nekega skupnega sistema, v katerega ni zaupanja. Podobno velja za sindikate. Med drugimi institucijami je najbolj upadlo zaupanje v medije, za 19 odstotnih točk. Visok padec so ugotovili tudi pri zdravstvu in šolstvu.

Na drugi strani pa ugled najbolj narasel županom, velikim slovenskim podjetjem in bankam.

Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja, podjetja, kjer so anketiranci zaposleni, ter policija in vojska.

Gasilci ostajajo najbolj priljubljeni

Med poklici glede na rezultate na prvem mestu ostajajo gasilci, sledijo jim medicinske sestre in znanstveniki. Najmanj ugleda v javnosti pa imajo v Sloveniji duhovniki, vladni ministri in politiki na splošno. Vendar se je zaupanje vanje tudi dvignilo od vstajniških časov.