V veliki dvorani državnega zbora je potekala javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Dogodek je organiziral odbor za izobraževanje, znanost in šport. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Namen predstavitve mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za razvoj Slovenije je bil pridobiti stališča strokovne in širše javnosti, ki jih bodo poslanci upoštevali ob pripravi predloga zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Udeležence javne predstavitve mnenj je v polni veliki dvorani državnega zbora pozdravil predsednik DZ-ja Dejan Židan. Poudaril je, da sta znanost in raziskovanje temeljna kamna razvoja Slovenije, a da z 0,4 odstotka BDP-ja za znanost zaostajamo za razvitimi državami oz. smo na repu evropskih držav. Udeležencem posveta je obljubil, da bodo "stališča s posveta upoštevali v največji možni meri".

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na kar nekaj vprašanj, med drugim, kako zagotoviti ustrezno avtonomijo raziskovanja in raziskovalnih organizacij, kakšen je posreden in neposreden vpliv na konkurenčnost gospodarstva ter družbeni razvoj, kako zagotoviti ustrezna sredstva za raziskovanja in v katera usmerjati dodatna sredstva.

Neujemanje gospodarskega in raziskovalnega sektorja

O pomenu raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije je skupina mednarodnih ekspertov pod vodstvom Gonzala Leona pripravila analitično poročilo pregleda slovenskega raziskovalno-inovacijskega sistema. Študija se je prednostno usmerila na sodelovanje med raziskavami in gospodarstvom ter internacionalizacijo raziskovalnega področja. Ugotovili so, da se slovenski raziskovalni in inovacijski sistem srečuje s problemom upravljanja ter da je neprivlačnost sistema ena od ovir za vključevanje internacionalizacije. Študija je opozorila tudi na neujemanje gospodarskega in raziskovalnega sektorja. Slovenski ekosistem za zagonska podjetja je tako po oceni Leona še v povoju. Splošno priporočilo je sprememba nacionalne zakonodaje, pri čemer bi javnim raziskovalnim institucijam dali večjo avtonomijo.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je spomnil, da mineva peto leto, odkar nastaja nov raziskovalni zakon. Na ministrstvu so zakon dopolnili in bo šel v javno razpravo, je pojasnil in poudaril, da je osnovna naloga zakona povezati ves intelektualni potencial v državi. Direktor direktorata za izobraževanje Tomaž Boh pa je med drugim omenil skorajšnji rebalans letošnjega proračuna in izrazil upanje na povečanje sredstev za znanost.

"Beg možganov z enosmerno vozovnico"

V nadaljevanju so se oglašali predstavniki znanstvenoraziskovalne sfere in naštevali ključne probleme. Peter Vosner iz službe vlade za razvoj in kohezijo je izhajal iz teze, da bo naslednjih deset let ključnih za raziskave, zato je nujen enovit pristop do bazičnih znanosti in trga. Boris Turk z Inštituta Jožef Stefan je opozoril na "beg možganov z enosmerno vozovnico". "Dejansko izobrazimo veliko ljudi, ki nato odhajajo v tujino in tam žanjejo uspeh. Zato moramo, če želimo, da se vrnejo, spremeniti tudi davčno politiko," je bil jasen.

"Poleg kadrov potrebujemo raziskovalno opremo, na nas se dnevno obračajo podjetja, ki bi rada delala v naših prostorih, a ker je raziskovalna infrastruktura v zadnjih letih zapostavljena, jih ne moremo sprejeti," je izpostavila Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Opozorila je, da njihovi raziskovalci delajo v zelo slabih razmerah, v "kontejnerjih". Po opozorilu Romana Jerale s Kemijskega inštituta pa je nujen tehnološki preboj, brez katerega ne bo vrhunske znanosti.

Institucionalizirano financiranje

Financiranje znanosti iz državnega proračuna je v letih gospodarske krize močno občutilo posledice varčevanja. Zmanjševanje sredstev se je začelo leta 2012 in najnižjo točko doseglo leta 2015, ko je proračun agencije znašal le še 135,4 milijona evrov. Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati. V letu 2018 je bilo povečanje izrazitejše in je naraslo na 166,7 milijona evrov.