Večina brezdomcev v Sloveniji so moški, v povprečju stari 42 let. Foto: BoBo
Večina brezdomcev v Sloveniji so moški, v povprečju stari 42 let. Foto: BoBo

Ob svetovnem dnevu brezdomcev je predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac povedal, da je težko opredeliti, kdo je brezdomec. Raziskavo društva iz obdobja 2013/2014, v kateri je na primer četrtina anketirancev odgovorila, da niso brezdomci in da tudi v preteklosti niso bili, čeprav so raziskavo izvedli le med uporabniki storitev za brezdomce.

Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je število vseh brezdomcev, ki so bili v preteklem letu vključeni v obravnavo v okviru socialnovarstvenih programov, gibalo okrog 3600, od tega jih je bila četrtina kontinuirano vključena v programe. V zadnjih dveh letih se je povečalo število brezdomcev s težavami v duševnem zdravju in mlajših brezdomcev, vsakodnevnih uporabnikov mamil. Med brezdomnimi so tudi ženske, ki še bolj potrebujejo pomoč kot moški, so navedli.

Glede na povečano število brezdomcev je ministrstvo v zadnjih dveh letih v okviru javnih razpisov razširilo programe, namenjene brezdomcem, v lokalne skupnosti, kjer teh še ni bilo, in sicer v Ajdovščini, Novem mestu, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Ptuju. Tako v tekočem letu sofinancirajo 22 različnih socialnovarstvenih programov za skupaj 1,4 milijona evrov.

Mreža programov za brezdomce vključuje sprejemališča, zavetišča, dnevne centre, terensko delo, informativne pisarne in namestitveno podporo. V okviru različnih namestitvenih programov, ki vključujejo zavetišča zaprtega tipa, zavetišča odprtega tipa in namestitveno podporo, je skupaj na voljo 315 postelj.

15 zavetišč za brezdomce
V Sloveniji je po besedah Kuljanca približno 15 zavetišč za brezdomce, ki so sorazmerno dobro razporejena po vseh regijah. "Na Kraljih ulice smo šli stopnjo naprej, nudimo nastanitveno podporo, kjer ljudem priskrbimo stanovanje," je dejal in dodal, da so zavetišča za brezdomce v Sloveniji nujna in potrebna, ampak ne rešujejo težave brezdomstva.

Po njegovem mnenju je potrebna nadgradnja trenutnih programov zavetišč, da bi šli v smeri socialnih aktivacij, nastanitvenih podpor in da bi bila zavetišča v bistvu prehodna, dokler si ljudje ne uredijo življenja.