O Jezikovnem spletovalcu se je Ana Jurc pogovarjala z Andrejem Salobirjem in Tejo Završnik. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
O Jezikovnem spletovalcu se je Ana Jurc pogovarjala z Andrejem Salobirjem in Tejo Završnik. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Sam sem posebej občutljiv pri vejicah in dvojini, saj je to posebnost slovenščine, ki bi jo morali vsi na vso moč ohranjati, pa se dejansko opušča.

Andrej Salobir
Jezikovni spletovalec - MMC analiza
O Jezikovnem spletovalcu se je Ana Jurc pogovarjala z Andrejem Salobirjem in Tejo Završnik. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Andrej Salobir
'Veliko nam še manjka, da bo prevajalski in jezikoslovni poklic cenjen tako kot drugi poklici,' pravi Andrej Salobir. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Teja Završnik
Teja Završnik je prevajalka že vrsto let. Kot pravi, je jezik njena strast že od samega otroštva in od nekdaj uživa v iskanju vsakodnevnih izzivov v jezikovnih zagatah. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Večkrat sicer slišimo kritiko, da Slovenci z jezikom ravnamo kot svinja z mehom, vendar ena najbolj priljubljenih rubrik na straneh MMC-ja priča o nasprotnem. Govorimo seveda o Jezikovnem spletovalcu, v katerem poskušamo razrešiti najrazličnejše jezikovne finese in zagate, in kot dokazuje plodna debata pod posameznimi članki, naši bralci pri tem aktivno sodelujejo, iščejo rešitve, ponujajo svoje in bogatijo svoje znanje.

Takšno je tudi opažanje Andreja Salobirja iz podjetja Leemeta, ki pripravlja vsebine Jezikovnega spletovalca. "Opažam, da se Slovenci vse bolj posvečamo lastnemu jeziku, nekateri se ves čas sprašujejo, nekateri tudi ogromno vedo o slovenskem jeziku, čeprav se z njim ne ukvarjajo poklicno, kar je spodbudno." Podobnega mnenja je njegova sodelavka Teja Završnik, tudi ena od soavtoric rubrike, ki pravi, da se naročniki nanje pogosto obračajo z vprašanjem, kaj je bolj pravilno, kako bi bilo bolje, kar pokaže, da jim je mar za jezik.

S prevajalcema in jezikoslovcema smo se pogovarjali dan pred zagonom nove sezone Jezikovnega spletovalca, ki ga lahko z vmesnimi premori prebiramo od maja leta 2016. Tudi tokrat bomo rubriko, ki ste jo bralci zelo dobro sprejeli, slavistom pa zastavljate vedno nova vprašanja, z novimi vsebinami dopolnjevali v sredo. Prvi članek bo na vrsti že jutri, kjer se bomo posvetili določni in nedoločni obliki pridevnikov.

Vse dosedanje članke Jezikovnega spletovalca najdete tukaj.

V tem skoraj triletnem obdobju so nas učili o pravilni rabi rodilnika, skladnji, predlogih, postavljanju vejic, velikih začetnicah in še marsičem drugem. Ali torej ob vseh teh mnogih vprašanjih, ki so jih že načeli, postaja težko iz rokava stresti nove jezikovne zagate? Niti ne, pravi Salobir, saj teme ponujajo kar bralci, komentatorji, založniki sami. "Vsak ima svoje težave, vsakega nekaj zanima in na podlagi tega predlagamo teme," pove.

V življenju jima zaradi "poklicne deformacije" težko uide kakšna slovnična napaka. Koliko pa jih, denimo manjkajoča vejica na reklamnih panojih zares zmoti? "Nehote opaziš vse napake, vse vidimo, vse slišimo," razlaga Andrej. "Iz tira me ravno ne vrže. Sam sem posebej občutljiv pri vejicah in dvojini, saj je to posebnost slovenščine, ki bi jo morali vsi na vso moč ohranjati, pa se dejansko opušča." Tudi Teji Završnik napake ne uidejo, koliko se ob tem ujezi, pa je odvisno od tega, kje se napaka pojavi. "Če gre za zasebno komunikacijo, jo spregledaš, če gre pa za javno objavo, pa se vprašaš, zakaj niso tega dali v lekturo."

Napake torej vsekakor opazita, vendar pa nikakor na podlagi tega nikogar ne presojata. "Menim, da moramo določene osnove poznati, za drugo smo pa tu strokovnjaki, da skupaj oblikujemo lep slovenski jezik."

Na vprašanje, kakšen je njun odnos do skovank, neologizmov in uporabe tujk v jeziku – navsezadnje je skovanka tudi beseda spletovalec –, Teja Završnik odgovarja, da je to odvisno od področja. "Lahko so zelo simpatične in dodatno pritegnejo bralca, pri kakšnih tehničnih besedilih pa je treba uporabljati ustaljene izraze."

Ali se jima zdi, da je njuna strokovnost dovolj cenjena, navsezadnje, kot je v pogovoru poudarila novinarka Ana Jurc, gradbenikov in računovodij na primer nihče ne prosi za brezplačne usluge, prevajalcem in lektorjem pa se to pogosto dogaja. "Ljudje zares pozabijo, koliko dela je vloženega v en prevod," pove Teja Završnik. Če upoštevamo samo izobrazbo, spoznavanje tematike, področja in terminologije, je v kakovosten prevod vloženega veliko dela in časa.

Salobir se strinja. "Veliko nam še manjka, da bo prevajalski in jezikoslovni poklic cenjen tako kot drugi poklici."

Ne skrbi pa ju, da bi robotizacija kdaj povsem prevzela njihovo delo. Človeški element namreč pri prevajanju nikoli ne bo izpadel, sta prepričana. "Stroji lahko prinesejo pomoč, ne pa v celoti. Strojni prevodi bodo nastopili, čisto nadomestiti pa nas ne morejo. Zlasti ko gre za prevode poezije in drugih besedil, kjer so pomembne nianse," pove Teja Završnik. Andrej Salobir ob tem opozori na specifiko slovenščine, ki je zelo bogata pri spreganju in pregibanju, česar strojni prevajalnik povsem še ne ujame.

Letošnji Jezikovni spletovalec prinaša tudi novost, in sicer kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje. Na ta način želimo ljudi spodbuditi k sodelovanju, pravi Teja Završnik, torej da sami postavijo dodatno vprašanje, opozorijo na napake, ki jih vidijo.

Sam sem posebej občutljiv pri vejicah in dvojini, saj je to posebnost slovenščine, ki bi jo morali vsi na vso moč ohranjati, pa se dejansko opušča.

Andrej Salobir