Vila Rafut je znana kot redek primer neoislamske arhitekture v Sloveniji. Foto: BoBo
Vila Rafut je znana kot redek primer neoislamske arhitekture v Sloveniji. Foto: BoBo

V nekdanjo železniško remizo v Novi Gorici, ki je bila edina tehnična dediščina mesta, se je pred dnevi vselil trgovec s pohištvom. Že odločitev novogoriških mestnih svetnikov, da remize ne vzamejo v najem, je zelo razburila del javnosti. Po družabnih omrežjih se je zdaj začelo zgražanje zaradi načrtovane dražbe vile Rafut. Prihodnji teden bodo namreč svetniki glasovali o tem, ali jo bo država prodala na javni dražbi.

Mestna občina in ministrstvo za izobraževanje sta dalj časa iskala rešitev, s katero bi propadajočo vilo obnovila in vanjo umestila primerne vsebine. Ocenjena vrednost prenove je bila približno štiri milijone evrov. Občina je sprva računala, da ji bo država vilo brezplačno prenesla v uporabo in jo bo s pomočjo evropskih sredstev vsaj delno obnovila. Ni se izšlo. Tudi zato, ker je, tudi na podlagi pritiska vaščanov, zagrizla v veliko večjo naložbo - Grad Rihemberk.

Novogoriški župan Matej Arčon je zato večkrat pojasnil, da si je občina že s to obnovo naložila veliko breme ter da si ne more privoščiti še enega podobnega. Tudi na ministrstvu so pojasnili, da so izčrpali vse možnosti - od pozivov k javno zasebnemu partnerstvu in subjektom javnega prava, prenosa upravljavske pravice, do predloga, da se nepremičnina vključi v interventni zakon na področju kulturne dediščine. Nič od tega ni uspelo. In ker je na ministrstvu ne potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, jo nameravajo še ta mesec prodati na javni dražbi.