Izjemno lucidna bralka dramske literature ima redek dar, da zna v dramskem besedilu dekodirati nevidne dramaturške vozle in jih izvirno preliti v kostum, je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Bjanka Adžić Ursulov (na sredini) z ekipo predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Bjanka Adžić Ursulov je po lastnih besedah presrečna in ponosna, da ji je upravni odbor Prešernovega sklada namenil najvišje priznanje za dosežke na področju umetnosti in jo s tem postavil ob bok največjim v tem poklicu, kot so Alenka Bartl, do zdaj edina kostumografka s Prešernovo nagrado, do prihoda katere v filmskih špicah sploh ni pisalo, kdo je zasnoval kostume, ter Mija Jarc in Marija Kobi.

"Njeni kostumi so iz papirja, kovine, gume, poliuretana, perja in drugih neverjetnih snovi, pa seveda tudi iz najfinejših svil, baržunov in gabardenov." (Na fotografiji je prizor iz predstave Ondina.) Foto: SNG Nova Gorica/Blaž Erzetič

"Nadponosna sem, da sem dobila to nagrado, ki je obenem nagrada za celoten poklic, za gledališče, delavnice in vse ljudi, ki so povezani s tokom realizacije predstave," je še dejala.

Bjanka Adžić Ursulov se je rodila leta 1950 v Nikšiću v Črni gori. Leta 1978 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. V svoji karieri je sodelovala z vsemi pomembnejšimi gledališči na tleh nekdanje Jugoslavije in številnimi gledališči v Italiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji in Nemčiji.

Onkraj tradicionalnih omejitev "zgodovinskih kostumov"
Kot piše v utemeljitvi velike Prešernove nagrade, je Bjanka Adžić Ursulov kot diplomirana slikarka odlična poznavalka zgodovinskih stilov in se z njimi z lahkoto poigrava. "Historičnemu kostumu z nonšalantnimi detajli in drzno rezanimi kroji, a še zmerom znotraj stilnega risa, dodaja sodoben avtorski podpis. Po drugi strani pa se rada tudi inventivno poigrava z materiali. Njeni kostumi so iz papirja, kovine, gume, poliuretana, perja in drugih neverjetnih snovi, pa seveda tudi iz najfinejših svil, baržunov in gabardenov."

Utrinek iz predstave Romeo in Julija, ki je leta 2017 doživela premiero v celjskem gledališču. Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje

Kot še piše, je pri njeni kostumografiji najpomembnejše, da je "zmerom v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja. Nikoli se ne promovira zunaj konceptualnega okvira predstave".

Bjanka Adžić Ursulov je zasnovala kostume za več kot 170 gledaliških predstav in več filmov. Podpisala se je tudi pod scenografije okoli 40 predstav, piše na spletni strani sigledal.org.

Sopotnica slovenskega filma in gledališča
Od 1982 je navzoča v slovenski kinematografiji, od 1985 pa na slovenskih gledaliških odrih. Kostumografije v slovenskih gledališčih in operi so jo najpogosteje povezale z režiserji Ljubišo Ristićem, Dušanom Jovanovićem in Matejo Koležnik, v zadnjih letih pa tudi z Matjažem Zupančičem in Januszem Kico. Opazen je tudi njen prispevek pri filmih Eva, Butnskala in Hudodelci.

Bjanka Adžić Ursulov (na desni) s prijateljico na premieri uprizoritve Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Foto: SNG Drama Ljubljana/Katja KodbaFoto: SNG Drama Ljubljana/Katja Kodba

Stroka je ni spregledala

Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada za dosežke na področju gledališke kostumografije. Med drugim je prejela tudi nagrado vesna za kostumografijo v omnibusu Neke druge zgodbe (režija Ivona Juka, Ana Maria Rossi, Ines Tanović, Marija Džidževa in Hanna Slak, 2010).

Leta 1994 jo je ugledna nemška revija Theaterheute uvrstila med deset najboljših oblikovalk v Evropi. Na mednarodnem filmskem festivalu v Nikoziji na Cipru pa je prejela nagrado zlata afrodita za kostumografijo za slovenski film Prehod (2008) režiserja Borisa Palčiča.

Na mednarodnem filmskem festivalu v Nikoziji na Cipru je prejela nagrado zlata afrodita za kostumografijo za slovenski film Prehod (2008) režiserja Borisa Palčiča. Foto: SFC

Kot še piše v utemeljitvi velike Prešernove nagrade, Bjanko Adžić Ursulov njeno "nadvse ugledno umetniško delovanje na najprestižnejših evropskih odrih - Comedie Francaise, Globe Theatre London, Dunajska državna opera, festival v Avignonu - uvršča tudi med vrhunske ambasadorke slovenskega gledališča v tujini".